<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava prehrane med lisico (Vulpes vulpes) in šakalom (Canis aureus) z uporabo stabilnih izotopov</dc:title><dc:creator>Amanda,	Poplas	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Janžekovič,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Flajšman,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Levanič,	Tom	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vulpes vulpes</dc:subject><dc:subject>Canis aureus</dc:subject><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>stabilni izotopi</dc:subject><dc:subject>trofični položaj</dc:subject><dc:description>Razumevanje prehranske ekologije je ključno za ocenjevanje izkoriščanja virov, trofičnih odnosov in sobivanja med simpatričnimi zvermi. V tej nalogi smo s pomočjo analize stabilnih izotopov δ¹³C in δ¹⁵N preučevali trofično ekologijo in diferenciacijo ekoloških niš navadne lisice (Vulpes vulpes) in evrazijskega šakala (Canis aureus) v Sloveniji. Analizirali smo vzorce mišičnega tkiva 117 osebkov lisic in 14 osebkov šakalov. Med vrstama ni bila ugotovljena statistično značilna razlika v vrednostih δ¹⁵N, kar kaže na podobna trofična položaja in precejšnje prekrivanje njunih trofičnih niš. Nasprotno so se vrednosti δ¹³C značilno razlikovale, pri čemer so imeli šakali manj negativne vrednosti δ¹³C kot lisice. To nakazuje na večjo uporabo prehranskih virov iz odprtih, kmetijskih in antropogeno spremenjenih habitatov, medtem ko so lisice pokazale močnejšo povezanost z gozdnimi habitati in prehranskimi viri, katerih ogljik izvira predvsem iz rastlin s C₃-fotosintezo. Analiza SIBER je nadalje pokazala širšo izotopsko nišo pri lisicah, kar je skladno z večjo prehransko prilagodljivostjo, medtem ko so šakali zasedali ožjo nišo. Kljub delnemu prekrivanju niš in potencialni kompeticiji se zdi, da razlike v izkoriščanju virov in rabi habitatov vrstama omogočajo sobivanje. Rezultati tako kažejo, da sobivanje med lisicami in šakali temelji predvsem na delni razdelitvi ekoloških niš in manj na razlikah v trofičnem položaju. Analiza stabilnih izotopov omogoča dolgoročnejši vpogled v prehranske navade in rabo virov ter je zato primerna za preučevanje prehranske ekologije in mehanizmov sobivanja ekološko podobnih vrst. Dobljeni rezultati ponujajo dragocen vpogled v ekološke interakcije, izkoriščanje virov in mehanizme sobivanja teh dveh vse bolj razširjenih  simpatričnih mezokarnivorov</dc:description><dc:publisher>[A. Poplas]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-21 13:26:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99631</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 591.5:577.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 292503555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
