Razvoj metode kemijskega recikliranja trajnostnega kopolimera polimlečne kisline (PLeA) z uporabo zelenega katalizatorja na osnovi nanodelcev FeOOblonšek, Gaja (Avtor) Stergar, Janja (Mentor) Pušnik Črešnar, Klementina (Komentor) nanodelci železovega oksidafunkcionalizacijakatalizatorjidepolimerizacijapolimlečna kislinapoli(mlečna kislina-ko-etilen adipat)laktidDiplomsko delo zajema sintezo magnetnih nanodelcev železovega oksida (FeO-MnP), njihovo površinsko funkcionalizacijo s citronsko kislino (CA) in oleinsko kislino (OA) ter preučevanje njihovega vpliva na depolimerizacijo trajnostnega kopolimera poli(mlečna kislina-ko-etilen adipat) (PLeA). Uspešnost sinteze in funkcionalizacije FeO-MnP smo potrdili s termogravimetrično analizo (TGA), infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo in oslabljenim popolnim odbojem (ATR-FTIR) ter testom redisperzibilnosti v ustreznem topilu. Za namen kemijskega recikliranja PLeA smo zasnovali reaktorski sistem z uporabo rotacijskega uparjalnika in lovilne pasti, ki pa se zaradi kristalizacije produkta na vratu bučke ni izkazal za optimalnega. Vpliv pripravljenih delcev na depolimerizacijo PLeA smo primerjali z referenčnim eksperimentom ob uporabi konvencionalnega katalizatorja (kositrovega(II) oktoata, Sn(Oct)₂), za katerega je v literaturi že opisana uspešna depolimerizacija do laktida, ter s kontrolnim eksperimentom brez uporabe katalizatorja. Produkte, pridobljene pri depolimerizaciji PLeA, smo ovrednotili z ATR-FTIR spektroskopijo in diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC). Rezultati kažejo, da prisotnost in površinska funkcionalizacija FeO-MnP vplivata na sestavo produktov depolimerizacije. Z ATR-FTIR in DSC analizami smo potrdili tvorbo laktida v produktih vseh izvedenih eksperimentov, tudi pri kontrolnem eksperimentu brez katalizatorja, pri čemer se med vzorci pojavljajo razlike v prisotnosti stranskih produktov in stopnji podobnosti z referenčnim produktom. Največja odstopanja od referenčnega laktida so bila opažena pri produktu kontrolnega eksperimenta in produktu, pridobljenem z nefunkcionaliziranimi FeO-MnP, kar nakazuje večji delež stranskih produktov. Produkti, pridobljeni z uporabo površinsko funkcionaliziranih FeO-MnP, so se po analiziranih spektralnih in termičnih značilnostih bolj približali referenci, pri čemer je največjo stopnjo podobnosti izkazal produkt, pridobljen z uporabo FeO-MnP, funkcionaliziranih s CA. Rezultati tako kažejo na potencial FeO-MnP za uporabo pri depolimerizaciji PLeA ter nakazujejo, da lahko površinska funkcionalizacija pomembno vpliva na sestavo nastalih produktov in selektivnost reakcije. Za nedvoumno ovrednotenje katalitske aktivnosti in selektivnosti bi bile potrebne nadaljnje raziskave pri primerljivih reakcijskih pogojih ter dodatna kvantitativna karakterizacija produktov.20262026-08-21 16:16:51Diplomsko delo/naloga99640sl