<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mestni špitali na slovenskem Štajerskem v zgodnjem novem veku</dc:title><dc:creator>Petrišič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hozjan,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>špitali</dc:subject><dc:subject>socialna oskrba</dc:subject><dc:subject>zdravstvena oskrba</dc:subject><dc:subject>Celje</dc:subject><dc:subject>Maribor</dc:subject><dc:subject>Ormož</dc:subject><dc:subject>Ptuj</dc:subject><dc:subject>Slovenj Gradec</dc:subject><dc:subject>Slovenska Bistrica</dc:subject><dc:subject>transkripcija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je obravnavan razvoj špitalov na območju današnje Slovenije, s posebnim poudarkom na mestnih špitalih na slovenskem Štajerskem od konca srednjega veka do konca 18. stoletja. Delo najprej predstavi širši evropski kontekst nastanka špitalov kot karitativnih ustanov pod vplivom Cerkve, namenjenih oskrbi revnih, bolnih in ostarelih, ter njihov postopni razvoj v bolj organizirane zdravstveno-socialne ustanove. V nadaljevanju je prikazan razvoj špitalov na Slovenskem, kjer so se z razvojem mest uveljavili kot pomembne ustanove pod mestno upravo, financirane z darovi, posestmi in drugimi dohodki. Njihovo delovanje je bilo tesno povezano z gospodarskimi in družbenimi razmerami lokalnega okolja. Osrednji del obravnava posamezne primere zgodnjenovoveških mestnih špitalov v Celju, Mariboru, Ormožu, Ptuju, Slovenj Gradcu in Slovenski Bistrici. Posebna pozornost je namenjena njihovi ustanovitvi, organizaciji, upravljanju in gospodarski osnovi. Pomemben del predstavlja tudi transkripcija in analiza virov iz leta 1754. Gre za terezijanske popise, nastale v okviru takratnih oblastnih reform, ki omogočajo vpogled v posestno, socialno in poklicno strukturo prebivalstva štirih špitalov (celjskega, mariborskega, slovenjgraškega in ptujskega). Analiza kaže, da so imeli špitali v teh mestih podobno organizacijo in funkcijo, vendar so se razlikovali glede na obseg premoženja in strukturo podložnega prebivalstva. Magistrsko delo tako špitalov v zgodnjem novem veku ne prikazuje le kot dobrodelne ustanove, temveč tudi kot pomembne gospodarske subjekte, ter ponuja vpogled v socialno in posestno strukturo prebivalstva v 18. stoletju. Magistrsko delo na podlagi analize virov prispeva k boljšemu razumevanju vloge špitalov v širšem družbenem in gospodarskem prostoru slovenskega ozemlja.</dc:description><dc:publisher>S. Petrišič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-21 17:16:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99643</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 94(497.4)"14/17":614.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291364867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Štajerska (Slovenija); 1492-1799;</dc:coverage></metadata>
