<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stabilnost in stabilizacija neskončnega pobočja pri potresni obtežbi</dc:title><dc:creator>Kekec,	Niko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jelušič,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Varga,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>stabilnost pobočij</dc:subject><dc:subject>neskončno pobočje</dc:subject><dc:subject>potresna analiza</dc:subject><dc:subject>stabilizacijski ukrepi</dc:subject><dc:subject>geotehnično inženirstvo</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavamo stabilnost in stabilizacijo neskončnega pobočja pri statični in potresni obtežbi. Namen dela je pokazati, kako na stabilnost vplivajo podzemna voda, potresni vpliv in izbrani stabilizacijski ukrepi ter kateri ukrep je pri enakih izhodiščnih pogojih najučinkovitejši. V programu Microsoft Excel smo izdelali deterministični računski model, ki iz enotnega nabora vhodnih podatkov določa faktor varnosti, kritično globino ter potreben obseg stabilizacije z izkopom, drenažo in sidranjem. Potresni vpliv je upoštevan psevdostatično z obema smerema navpičnega potresnega koeficienta. Računski primer je pokazal zmanjšanje faktorja varnosti z 0,8590 v statičnem stanju na najmanj 0,6516 pri potresu, kritična globina pa se je zmanjšala s 3,3601 m na 1,3812 m. Izkop je ciljni faktor varnosti dosegel šele pri posegu, večjem od 7,5 m, drenaža pa kot samostojen ukrep ni zadoščala. Najugodnejše se je izkazalo sidranje, pri katerem je zahtevana potresna sila 253,48 kN manjša od projektne odpornosti izbranega sidra 253,64 kN. Rezultati pokažejo, da izbira stabilizacijskega ukrepa ni odvisna le od doseženega faktorja varnosti, temveč tudi od potrebnega obsega in izvedljivosti posega.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-28 21:35:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99900</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
