<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Potresna analiza kamnite zložbe</dc:title><dc:creator>Pulaj,	Diar	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jelušič,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Varga,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Težnostni podporni zid</dc:subject><dc:subject>kamnita zložba</dc:subject><dc:subject>zemeljski pritiski</dc:subject><dc:subject>potresna analiza</dc:subject><dc:subject>optimizacija.</dc:subject><dc:description>Podporne konstrukcije so pogost element prometne in gradbene infrastrukture, pri čemer kamnite zložbe zemeljski pritisk zaledja prevzemajo predvsem z lastno težo. V diplomskem delu je obravnavana geotehnična analiza kamnite zložbe skupne višine 5 m, v statičnem in potresnem projektnem stanju. Statični aktivni zemeljski pritisk je določen po Coulombovi teoriji, potresni pa po psevdostatični metodi Mononobe–Okabe, skladno z Evrokodom 7 in Evrokodom 8. Preverjene so kontrole zdrsa, prevrnitve, ekscentričnosti rezultante in nosilnosti temeljnih tal, obravnavana pa sta tudi obe smeri navpičnega potresnega pospeška. Rezultati kažejo, da so pri začetni geometriji vse kontrole izpolnjene. Potresna obtežba poveča koeficient aktivnega zemeljskega pritiska, ter zmanjša ali poveča vertikalno silo in spremeni merodajni porušni mehanizem. Pri statični analizi je merodajna nosilnost temeljnih tal, pri psevdo-statični analizi pa ekscentričnost rezultante. Analiza občutljivosti je pokazala, da obe merodajni kontroli pri približno agR = 0,12 g presežeta mejno vrednost. Z optimizacijo prečnega prereza je lastna teža zidu zmanjšana za približno 10 %, pri čemer ostanejo vse kontrole izpolnjene.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-29 18:33:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99906</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
