Primerjava kakovosti različno staranih vrst vinjakaVolavšek, Maja (Avtor) Simonič, Marjana (Mentor) Cenčič Predikaka, Tjaša (Komentor) vinjakstaranjeGC-FIDhlapne spojineorganoleptična analizakakovostV diplomskem delu smo primerjali kakovost različno staranih vrst vinjaka, shranjenih v hrastovih sodih in steklenicah. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako način staranja vpliva na fizikalno-kemijske in senzorične lastnosti vinjaka. Določali smo gostoto, volumski delež alkohola, skupno kislost izraženo kot ocetna kislina, barvo ter vsebnost izbranih alkoholov in aldehidov z metodo plinske kromatografije s plamensko-ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Rezultate instrumentalnih analiz smo primerjali z organoleptično analizo. Rezultati so pokazali, da imajo vzorci, starani v hrastovih sodih, praviloma intenzivnejšo barvo kot vzorci, shranjeni v steklenicah. Največja absorbanca je bila izmerjena pri valovni dolžini 436 nm, kar kaže na izrazitejšo rumeno-zlato obarvanost starejših vzorcev. Med destilacijo se je volumski delež alkohola povečal, gostota pa zmanjšala. Med posameznimi vzorci so bile ugotovljene tudi razlike v kislosti, izračeni kot ocetna kislina, pri čemer so imeli vzorci, starani v hrastovih sodih, praviloma višje vrednosti kot vzorci shranjeni v steklenicah. Analiza hlapnih spojin je pokazala prisotnost različnih alkoholov, medtem ko acetaldehid v nobenem vzorcu ni bil zaznan. Organoleptična analiza je pokazala, da so bili vzorci, starani v hrastovih sodih, ocenjeni kot aromatsko bogatejši in kompleksnejši. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da način staranja pomembno vpliva na kemijsko sestavo in senzorične lastnosti vinjaka. Rezultati diplomskega dela prispevajo k boljšemu razumevanju procesov, ki potekajo med staranjem vinjaka, ter omogočajo boljše vrednotenje kakovosti končnega proizvoda.20262026-08-31 10:43:53Diplomsko delo/naloga99932sl