20.500.12556/DKUM-100017 Vergleich landeskundlich-kultureller Aspekte in ausgewählten deutschsprachigen Liedtexten aus Deutschland, Österreich und der Schweiz Magisterarbeit Primerjava deželoznanskih in kulturnih vidikov v izbranih nemškojezičnih besedilih pesmi iz Nemčije, Avstrije in Švice In der Diplomarbeit werden die landeskundlich-kulturellen Aspekte in den ausgewählten deutschsprachigen Liedtexten, jeweils aus drei deutschsprachigen Ländern analysiert und miteinander verglichen. Für die Analyse wurden neun Interpreten mit jeweils einem Lied passend zu den ausgewählten Themen Liebe, Identität und Selbstfindung, Angst und Trauer ausgesucht und mithilfe der Duden-Bedeutungen den richtigen Bedeutungen zugeordnet. Mithilfe der wissenschaftlichen Grundlagen wurden die Sprache und die Botschaft der Liedtexte beobachtet, mit der Zielsetzung, die Semantischen Nuancen, Dialekte, Regiolekte, Regionalsprachen und die Lexik zu untersuchen und dabei auch die Soziokulturellen Einflüsse zu erkennen. Im Theoretischem Teil werden Begriffe wie Semantische Nuancen und lexikalische Besonderheiten näher dargestellt, die später im empirischen Teil dazu beitragen, die Analyse durchzuführen und die verwendeten Begriffe leichter einzuordnen. Dargestellt werden auch Sprache und Identität, wo Begriffe mit derselben Bedeutung in unterschiedlichen Sprachräumen demonstriert werden. Zusätzlich werden Liedtexte als sprachkulturelle Ausdrucksformen betrachtet. Betont wird, wie diese sprachlichen Phänomene mit den Liedtexten, den Interpreten und deren Sprachgebrauch im Zusammenhang stehen. Der empirische Teil befasst sich mit der Darstellung der Bedeutungen der ausgewählten Themen nach Duden Online und der genaueren Darstellung aller ausgewählten Interpreten. Dazu werden die Liedtexte untersucht und in den passenden Themenbereich von Duden-Online eingeordnet. Dabei geht es unter anderem auch um die vermittelte Botschaft, die soziokulturellen Einflüsse auf deren Sprachgebrauch bzw. Sprachform und die die zugrundeliegende Identität. Es wird gezeigt, dass beim Thema Liebe vor allem die auf Anziehung beruhende Bindung, bei Identität und Selbstfindung das Selbst und bei Angst und Trauer besonders das Bedrohtsein und der seelische Verlustschmerz im Vordergrund stehen. Abschließen wird festgestellt, dass die ausgewählten Liedtexte aus Deutschland, Österreich und der Schweiz sowohl sprachliche Gemeinsamkeiten als auch Unterschiede aufweisen. Besonders Dialekte, regionale Wörter und semantische Nuancen machen die regionale Herkunft, Zugehörigkeit und kulturelle Identität sichtbar. Trotz der gemeinsamen deutschen Sprache werden die untersuchten Themen in den drei Ländern unterschiedlich sprachlich dargestellt. V diplomski nalogi so analizirani in med seboj primerjani deželoznanski, jezikovni in kulturni vidiki izbranih nemškojezičnih besedil pesmi iz Nemčije, Avstrije in Švice. Glavni namen naloge je bil ugotoviti, katere pomenske nianse, dialekti, regiolekti, regionalne jezikovne različice in leksikalne posebnosti se pojavljajo v izbranih besedilih pesmi ter kako se njihova raba razlikuje med tremi nemško govorečimi državami. Raziskano je bilo tudi, kako se v besedilih kažejo sociokulturni vplivi ter kako so jezik, regiolekti, kulturna pripadnost in identiteta izvajalcev med seboj povezani. Za empirično analizo je bilo izbranih devet izvajalcev, po trije iz vsake nemškojezične države. Vsak izvajalec zastopa eno pesem, ki ustreza eni izmed treh tematskih skupin: ljubezni, identiteti in iskanju samega sebe ter strahu in žalosti. V vsaki tematski skupini je bila analizirana po ena pesem iz Nemčije, Avstrije in Švice, kar je omogočilo primerjavo jezikovnih in kulturnih značilnosti med državami. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljeni pojmi, kot so semantične nianse, pluricentričnost nemškega jezika in načelo DACH ter leksikalne posebnosti. Obravnavano je tudi razmerje med jezikom in identiteto, pri čemer je prikazano, da se lahko za enake ali podobne pomene v različnih nemško govorečih prostorih uporabljajo različni izrazi. Besedila pesmi so predstavljena kot jezikovno-kulturne izrazne oblike, v katerih se odražajo osebne izkušnje izvajalcev, regionalna pripadnost, kulturno okolje in način rabe jezika. Pri raziskovanju so bile uporabljene komparativna metoda, metoda analize in sinteze, metoda klasifikacije ter metoda abstrakcije in konkretizacije. V empiričnem delu so najprej predstavljeni pomeni izbranih tem, kot jih opredeljuje spletni Duden, ter osnovni podatki o vseh izvajalcih. Nato so bile pesmi razvrščene v ustrezne tematske skupine, iz njihovih besedil pa so bili izločeni izrazi, povezani z obravnavanimi temami. Pri temi ljubezni se je pokazalo, da je v vseh treh pesmih v ospredju predvsem čustvena povezava med dvema osebama, ki temelji na privlačnosti. MoTrip ljubezen izraža predvsem jasno in v standardnem jeziku, medtem ko Josh. pogosteje uporablja nenavadne in slikovite izraze. Pri skupini Mash je regionalni izvor posebno dobro predstavljen ter opazen zaradi uporabe švicarske nemščine. Pri temi identitete in iskanja samega sebe je v ospredju predvsem lastni jaz oziroma izkušena notranja enotnost osebe, ki temelji na iskanje lastne identitete. Frank Petersen svojo identiteto povezuje s Pfalško regijo in uporablja regionalne izraze, značilne za ta prostor. DJ Ötzi pripadnost izraža s sklicevanjem na Tirolsko, njeno pokrajino, narečje in kulturne simbole. Bligg pa švicarsko identiteto predstavlja predvsem s pomočjo švicarske glasbe, imen znanih izvajalcev, krajev in izrazov v švicarski nemščini. Pri temi strahu in žalosti so bile ugotovljene večje vsebinske razlike. Pri Alligatoahu sta v ospredju predvsem smrt in duševna bolečina zaradi izgube, pri Andreasu Gabalierju pa so izguba, spomin na umrlo osebo, upanje in možnost ponovnega srečanja. V pesmi izvajalke To Athena prevladujejo osebni strah, notranja negotovost in strah pred izgubo samega sebe. Alligatoah uporablja predvsem standardni jezik, medtem ko sta pri Gabalierju in To Atheni izrazitejši avstrijska oziroma švicarska regionalna jezikovna oblika. Na koncu je bilo ugotovljeno, da izbrana besedila pesmi iz Nemčije, Avstrije in Švice kažejo tako jezikovne podobnosti kot tudi izrazite razlike. Pri Franku Petersenu, DJ Ötziju, Andreasu Gabalierju, skupini Mash, Bliggu in To Atheni je regionalna jezikovna zaznamovanost posebej opazna. Pri MoTripu, Joshu. in Alligatoahu pa so v ospredju predvsem standardno-nemški jezik, neposredne formulacije in slikoviti izrazi. Dialekti, regionalne besede, kulturne reference in semantične nianse omogočajo prepoznavanje regionalnega izvora, pripadnosti in kulturne identitete. deutschsprachige Liedtexte semantische Nuancen sprachliche Identität regional-sprachliche Unterschiede kulturelle Zugehörigkeit nemškojezična besedila pesmi semantične nianse jezikovna identiteta regionalne jezikovne razlike kulturna pripadnost true true false J. Velišček Nemški jezik Slovenski jezik Diplomsko delo/naloga 2026-09-02 11:27:05 2026-09-18 11:00:25 2026-09-19 03:06:30 0000-00-00 00:00:00 2026 0 Maribor 0 Maribor 1 spletni vir (1 datoteka PDF (XIII, 82 str.)) 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 811.112.2'27'28(043.2) 291589891 UN_Veliscek_Julian_2026.pdf UN_Veliscek_Julian_2026.pdf 1 4A3629943759486643EC4D8C72D9886B e694c9776127dbb83019a646c5d1f080efc52daf16c13c44480d345dd62053c7 57cdf5fa-a6c2-11f1-aef5-00155d0001be https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=211293 Filozofska fakulteta 0 0 0