<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="100288" NadgradivoID="0" NRID="29232678" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=100288" StOgledov="93" StPrenosov="2" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 10:37:44" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-100288">20.500.12556/DKUM-100288</PID>
  <Naslov>Ohrid through the Eyes of the Dutch writer A. den Doolaard – A Literary Route as a Tourist Destination</Naslov>
  <Podnaslov>1st cycle professional bachelor&#039;s studies graduate thesis</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Ohrid skozi oči nizozemskega pisatelja A. den Doolaarda – literarna pot kot turistična destinacija</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>This thesis examines the intersection between literary heritage and regional tourism development. The research focuses on the Dutch author A. den Doolaard and his role in establishing a cross-cultural connection that continues to influence the hospitality sector within the municipality of Ohrid in North Macedonia. The primary objective of this research is to evaluate the level of knowledge and recognition by the local population regarding the author’s historical presence and his ongoing role in attracting literary tourists from the Netherlands. Combining contemporary theoretical framework of travel writing, place-writing methodologies, and city branding, this study analyses the primary literary motive, the book “The Wedding of the Seven Gypsies” and key heritage landmarks in honor of A. den Doolaard, to determine his influence in Ohrid. The empirical findings reveal distinct separation between international tourists and the knowledge of the local population. While the literary route successfully draws a continuous number of Dutch visitors, the residents reveal limited awareness and minimal engagement with this cultural asset. The disconnect is present because of institutional challenges, including an incomplete translation of one of the key novels, and a lack of decentralized municipal financial support. Ultimately, this thesis concludes that transforming the literary route into a sustainable tourist destination requires shifting from a commercialized destination toward an active local community engagement, ensuring the residents are educated and empowered primary stakeholders.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Zaključno delo “Ohrid skozi oči nizozemskega pisatelja A. den Doolaarda – literarna pot kot turistična destinacija“ analizira, kakšna sta učinka literarnega turizma na destinacijo in osveščenost lokalne skupnosti o literarnem turizmu na destinaciji Ohrid v Severni Makedoniji. Literarni turizem pomeni potovanja, ki jih navdihnejo knjige, avtorji in izmišljena okolja (Butler, 2000). Obravnava se kot oblika kulturnega turizma ter ima svoje mesto v širši turistični industriji (Squire, 1996). Izraz “literarni turizem“ se je uveljavil v začetku 21. stoletja, ko so se začela pojavljati literarna potovanja (Andersen in Robinson, 2002). Poleg tega so se ta potovanja, ki jih navdihujejo knjige, prvotno začela pojavljati v Združenem kraljestvu, kjer so se razvila iz tradicionalnega tako imenovanega Velikega potovanja (Grand Tour) (Ghetau in Esanu, 2011). Te študije nakazujejo, da ima literarni turizem pomembno vlogo v turistični industriji in da so bili potniki spodbujeni k takšnemu načinu potovanja že v preteklosti. V današnjem času se je ta praksa potovanja zaradi kulture in literature razširila v raznoliko industrijo, ki vključuje pomembne znamenitosti, kot je Hiša Anne Frank v Amsterdamu (Çevik, 2020), resnične kraje, ki predstavljajo izmišljena okolja, kot je okolje iz knjige Pika Nogavička (Baldwin, 2012), ter kraje, omenjene v knjigah, kot je Peron 9 ¾ na železniški postaji King&#039;s Cross v Londonu, kjer se je navadna železniška postaja spremenila v turistično točko za občudovalce serije knjig o Harryju Potterju (Lovell in Thurgill, 2021). Te ugotovitve nakazujejo, da literarni turizem ni omejen zgolj na knjige, temveč na aktivno sodelovanje in povezovanje pri raziskovanju okolij, ki ljudi spodbujajo k potovanju. Poleg tega to dokazuje, da literarni turizem niso le potovanja, navdihnjena z avtorjem in njegovim rojstnim krajem, temveč z dejanskimi okolji iz njegovih romanov ali z destinacijami, ki so povezane z romanom. V psihološkem smislu se pripovedni prenos zgodi, ko je oseba čustveno prevzeta in domišljijsko potopljena v pripoved ter za kratek čas izgubi stik z okolico v resničnem svetu. To dokazuje moč, ki jo ima pripoved nad osebo, in stopnjo potopljenosti v izmišljeno okolje, s čimer se čustveno poveže z romanom ali s pomembnim avtorjem (Green in Brock, 2000). V smislu turizma obstajajo odlični primeri, kako se destinacija lahko preoblikuje s pomočjo pobud literarnega turizma, kot je vas Haworth, rojstni kraj sester Brontë, ki predstavlja svetovno literarno romarsko središče za tiste, ki berejo romane Jane Austen. Literarni turizem je med drugim izraz tega psihološkega vedenja, saj posameznike spodbuja k iskanju in obiskovanju fizičnih krajev, ki so bili omenjeni, opisani ali literarno upodobljeni v določenem delu. Potovanje na kraje, povezane z literarnim delom, obiskovalcem omogoča neposrednejše in intenzivnejše doživljanje čustev ter krepi občutek povezanosti z zgodbo, njenimi junaki in avtorjem. Fizični stik z literarno upodobljenimi kraji lahko tako ustvari občutek uresničitve oziroma dosežka, hkrati pa posamezniku omogoča, da literarno izkušnjo poveže z lastnim doživetjem prostora.
Diplomska naloga se osredotoča na proučevanje primera literarnega turizma v Ohridu v Severni Makedoniji. Pomembno vlogo pri njegovem razvoju je imel nizozemski pisatelj A. den Doolaard, ki je leta 1939 objavil roman Poroka sedmih ciganov, ta pa je na Nizozemskem kmalu dosegel veliko priljubljenost. Den Doolaard je v okviru svojih potovanj po Balkanu obiskal tudi Ohrid, nad katerim sta ga navdušila tako njegova naravna in kulturna dediščina kot tudi lokalno prebivalstvo. Doživetja in vtise s potovanj je prenesel v svoje literarno ustvarjanje, pri čemer je ohridsko okolje vključil v privlačno pripoved romana.
Naraščajoča priljubljenost romana je med nizozemskimi bralci spodbudila zanimanje za Ohrid ter željo po obisku krajev, ki so bili v romanu opisani in literarno upodobljeni.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Literary tourism</Beseda>
    <Beseda>Ohrid</Beseda>
    <Beseda>tourism growth</Beseda>
    <Beseda>local community awareness</Beseda>
    <Beseda>A. den Doolaard</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>: literarni turizem</Beseda>
    <Beseda>Ohrid</Beseda>
    <Beseda>rast turizma</Beseda>
    <Beseda>osveščenost lokalne skupnosti</Beseda>
    <Beseda>A. den Doolaard</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[A. M. Papaz]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-09-11 11:20:59</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-09-25 13:08:44</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-09-26 03:10:42</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Brežice</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Brežice</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>126 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="1" Kratica="CC BY-NC-ND 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl" Logo="by-nc-nd.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc-nd.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2026-09-11" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="106297" Ime="Ana Marija" Priimek="Papaz" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="467291395" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="50483" Ime="Jasna" Priimek="Potočnik Topler" AltIme="Jasna Potočnik Topler; Jasna Potočnik; Jasna Potočnik Tobler; Jasna Potočnik Tobler; Jasna P. T.; Jasna Potocnik Topler; Jasna Potocnik Topler" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="47911267" Afiliacija="" ArrsID="37773" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">338.48-6:7/8(497.781)(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/292538627">292538627</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="212211" DatotekaNRID="14783975" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="3700882" VelikostDatotekeKratko="3,53 MB" DatumVstavljanja="2026-09-11 15:51:54" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>VS_Papaz_Ana_Marija_2026.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>VS_Papaz_Ana_Marija_2026.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>3E9F7F201E2E3444212EEFF78A149945</MD5>
      <SHA256>0f8222df317c6395f5a7b2147f6091d6f9ec422d47e4b88031a57299049e17fc</SHA256>
      <UUID>f24a1247-ade7-11f1-ab86-00155d0001be</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=212211</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1033" Oznaka="" Dolzina="287261"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="22" Kratica="FT" ZavodEvsID="0000011" Logo="FT_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FT_logo.gif">Fakulteta za turizem</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
