<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="11824" NadgradivoID="0" NRID="18150" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=11824" StOgledov="9692" StPrenosov="1637" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 18:15:50" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-11824">20.500.12556/DKUM-11824</PID>
  <Naslov>Vzgoja in izobraževanje v antičnem Rimu</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Erziehungs und Unterrichtswesen im antiken Rom</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Vzgoja in izobraževanje otrok sta izrednega pomena za vsak narod, česar so se zavedali že v antičnih časih. V izobraženosti naroda se namreč skriva tudi moč države. Več kot bodo državljani vedeli in bolje kot bodo usposobljeni za neko delo, večja bo tudi moč države, tako politična kot gospodarska. Prav zaradi teh vzrokov so tudi v Rimu v teku svojega zgodovinskega razvoja pod vplivom družbenih, kulturnih in političnih sprememb, zaradi katerih je prišlo tudi do potreb po širši in globlji izobrazbi, začeli ustanavljati šole. Šole so bile sprva malo številčne, sčasoma pa je njihovo število začelo naraščati. Zraven elementarnega pisanja, branja in računanja, so večjo pozornost začeli polagati tudi drugim vedam, in sicer literaturi, slovnici, retoriki. Metode poučevanja so bile pri Rimljanih precej podobne grškim, če ne celo enake. Razlog tiči v tem, da so Rimljani, tako kot na mnogih področjih, tudi na področju izobraževanja posnemali Grke. Antično obdobje je na področju vzgoje in izobraževanja postavilo pomembne temelje, na katerih so dalje gradili drugi narodi, ki so črpali iz njihovih dognanj in pedagoških idej ter jih nato prilagajali novemu času in okoliščinam.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Das Erziehungs-und-Unterrichtswesen der Kinder ist für alle Nationen von zentraler Bedeutung. Dessen waren sie sich schon in der antiken Zeit bewusst. In der Bildung der Nation liegt nämlich die wirtschaftliche und militärische Stärke eines Landes. Je mehr die Staatsbürger gebildet sind, desto gründlicher werden sie ihre Arbeit ausüben. Auch in antiken Rom kam es auf Grund gesellschaftlicher, kultureller und wirtschaftlicher Veränderungen zur Gründung der Schulen. Immer mehr Stimmen befürworteten eine breite und globale Bildung der Menschen. Am Anfang war die Zahl der Schulen gering. Mit der Zeit aber stieg sie immer mehr. Neben des Schreibens, Lesens und Rechnens lag der Schwerpunkt in der Rhetorik, Literatur und Grammatik. Wie viele andere Dinge haben die Römer auch die griechische, Erziehung übernommen. Das Erziehungs-und-Unterrichtswesen der Antike schaffte die Grundlage auf der spätere Nationen gebaut haben. Das antike Schulsystem bot ihnen neue Erkenntnisse und pädagogische Ideen, die sie ihrer Zeit angepasst haben.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>vzgoja</Beseda>
    <Beseda>izobraževanje</Beseda>
    <Beseda>pedagogika</Beseda>
    <Beseda>antika</Beseda>
    <Beseda>zgodovina pedagogike</Beseda>
    <Beseda>antični Rim</Beseda>
    <Beseda>rimsko šolstvo</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Die Erziehung</Beseda>
    <Beseda>Die Bildung</Beseda>
    <Beseda>Die Pädagogik</Beseda>
    <Beseda>Die Antike</Beseda>
    <Beseda>Geschichte der Pädagogik</Beseda>
    <Beseda>das antike Rom</Beseda>
    <Beseda>das römische Schulsystem</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[T. Slatinek]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1031" ISO639-3="deu">Nemški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2009-09-20 16:35:37</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2009-11-17 12:41:59</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2023-09-11 10:34:44</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2023-09-12 03:09:24</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2009</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="16343" Ime="Tina" Priimek="Slatinek" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="11793" Ime="Janez" Priimek="Marolt" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="1878371" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">93/94(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17219336">17219336</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:6TWP7TDU</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="10775" DatotekaNRID="10857" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1154325" VelikostDatotekeKratko="1,10 MB" DatumVstavljanja="2009-09-20 16:45:42" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UNI_Slatinek_Tina_2009.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UNI_Slatinek_Tina_2009.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>D03AA7B9C80E81159A9E5E798B6E50DB</MD5>
      <SHA256>0e892ee13f0b5d54f61deeda9f61a712208239463fd71daaea8512680e187a1a</SHA256>
      <UUID>3c31e1e5-7c03-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/eaf05af7-e7f3-4ba6-97a2-d055483f5c19</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=10775</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="155706"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
