<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="12045" NadgradivoID="0" NRID="18176" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=12045" StOgledov="3757" StPrenosov="350" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 08:12:44" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-12045">20.500.12556/DKUM-12045</PID>
  <Naslov>Deutsche Ortsnamen zwischen Koprivna und Ožbalt (historischer Überblick)</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Nemška krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom (zgodovinski pregled)</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Das Thema dieser Diplomarbeit sind deutsche Ortsnamen zwischen Koprivna und Ožbalt und somit war mein Ziel, zu untersuchen und herauszufinden, wie deutsche Namen für die Orte zwischen Koprivna und Ožbalt lauteten, in welchen Formen und Varianten sie in der Zeitspanne zwischen dem 12. bis zum einschließlich 20. Jh. vorkamen und auf welche Art und Weise sie entstanden. Nicht zuletzt interessierte mich auch, wie viele Bewohner des oben genannten Gebiets kennen deutsche Namen für dessen Orte, welche sind das und ob sie sie heute noch verwenden. Ich wählte also einige Orte zwischen Koprivna und Ožbalt aus und verfolgte deren deutsche Namen von ihrer ersten schriftlichen Erwähnung bis zum einschließlich 20. Jh. Der Grund dafür, dass deutsche Namen für Orte auf slowenischem Boden vorkamen, ist folgender: In den ersten Jahrhunderten des vorigen Jahrtausends kamen viele deutsche Feudalherren in das Gebiet zwischen Koprivna und Ožbalt, gründeten hier neue Orte und benannten sie auch. Im Laufe der Jahrhunderte wurden diese Ortsnamen in vielen verschiedenen Formen und Varianten aufgeschrieben, bis sie im 20. Jh. endgültig durch slowenische ersetzt wurden. Natürlich kamen die slowenischen Ortsnamen schon vor dem 20. Jh. vor. Die deutschen Ortsnamen sind unterschiedlicher Herkunft. Die Orte wurden z.B. nach den Flüssen, nach den Herrschern benannt oder die Ortsnamen entstanden durch die Umwandlung des ursprünglichen (slowenischen oder lateinischen) Ortsnamens. Anhand einer Umfrage konnte ich feststellen, dass die Bewohner des Gebiets zwischen Koprivna und Ožbalt einen geringen Kenntnisgrad über die deutschen Namen der in dieser Diplomarbeit untersuchten Orte besitzen. Natürlich gibt es hier auch Ausnahmen, wie z.B. für Dravograd, Ravne na Koroškem, Muta und Radlje ob Dravi. Ich stellte außerdem fest, dass die deutschen Ortsnamen heutzutage nur noch wenig verwendet werden.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Tema tega diplomskega dela so nemška krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom. Moj cilj je bil raziskati in ugotoviti, kako so se glasila nemška imena za kraje med Koprivno in Ožbaltom, v kakšnih oblikah in različicah so se v času od 12. do vključno 20. stoletja pojavljala in na kakšen način so nastala. Nenazadnje me je zanimalo tudi, koliko prebivalcev z območja med Koprivno in Ožbaltom pozna nemška imena za kraje le-tega, katera so to in ali jih danes še uporabljajo. Tako sem si izbrala nekaj krajev med Koprivno in Ožbaltom in spremljala njihova nemška imena od prve pisne omembe do vključno 20. stoletja. Razlog za to, da so obstajala nemška imena za kraje na slovenskih tleh, je sledeči: v prvih stoletjih prejšnjega tisočletja je prišlo veliko nemških fevdalcev na območje med Koprivno in Ožbaltom, kjer so ustanovili nove kraje in jih tudi poimenovali. Skozi stoletja so se ta krajevna imena zapisovala v veliko različnih oblikah in različicah, dokler jih niso v 20. stoletju dokončno nadomestila slovenska. Seveda so se slovenska krajevna imena pojavljala že pred 20. stoletjem. Nemška krajevna imena so različnega izvora. Kraji so bili poimenovani npr. po rekah, po vladarjih ali pa so krajevna imena nastala s pretvorbo prvotnega (slovenskega ali latinskega) imena. Na podlagi ankete sem ugotovila, da prebivalci zgoraj omenjenega območja slabo poznajo nemška krajevna imena, ki sem jih v tej diplomski nalogi raziskovala. Seveda pa obstajajo tudi izjeme, kot so npr. za Dravograd, Ravne na Koroškem, Muto in Radlje ob Dravi. Prav tako sem ugotovila, da se dandanes nemška krajevna imena med prebivalci le še redkokdaj uporabljajo.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>krajevna imena</Beseda>
    <Beseda>nemška krajevna imena</Beseda>
    <Beseda>izvor krajevnih imen</Beseda>
    <Beseda>krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom</Beseda>
    <Beseda>Mežiška dolina</Beseda>
    <Beseda>Dravska dolina</Beseda>
    <Beseda>jezikovni stik</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Ortsnamen</Beseda>
    <Beseda>deutsche Ortsnamen</Beseda>
    <Beseda>Herkunft der Ortsnamen</Beseda>
    <Beseda>Ortsnamen zwischen Koprivna und Ožbalt</Beseda>
    <Beseda>Mießtal</Beseda>
    <Beseda>Drautal</Beseda>
    <Beseda>Sprachkontakt</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[M. Pečnik]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1031" ISO639-3="deu">Nemški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2009-10-01 05:36:33</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2009-11-25 15:33:25</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2023-09-11 10:39:33</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2023-09-12 03:10:20</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2009</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="16568" Ime="Martina" Priimek="Pečnik" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="16172" Ime="Alja" Priimek="Lipavic-Oštir" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">811.112.2(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17246728">17246728</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:BTW0QVPL</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="11141" DatotekaNRID="10880" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="7356742" VelikostDatotekeKratko="7,02 MB" DatumVstavljanja="2009-10-01 05:42:43" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UNI_Pecnik_Martina_2009.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UNI_Pecnik_Martina_2009.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>6F1A2094EE8B803176ECCB4F4A168BFE</MD5>
      <SHA256>e032ddc082f1c074a7719b3924db0bba4748f4d7050f811470a8e673eb153246</SHA256>
      <UUID>4caf9734-7c03-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/0cd00c3d-184c-424e-b1be-d2ad9dd73d72</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=11141</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="135534"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
