<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="12365" NadgradivoID="0" NRID="18208" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=12365" StOgledov="3899" StPrenosov="588" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 05:18:51" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-12365">20.500.12556/DKUM-12365</PID>
  <Naslov>Avtonomija javnih in zasebnih srednjih šol</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Autonomy in public and private high schools</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Teoretično lahko avtonomijo pojmujemo na več načinov, vendar bi v praksi morala biti avtonomija izhodišče koncepta šole. Če šola nima avtonomije, je njeno delo ovirano. Vendar pa je avtonomija šole odvisna tako od avtonomije učiteljev kot tudi od avtonomije učencev. Te tri avtonomije so med seboj nerazdružljivo povezane. Sistem je naravnan tako, da določa posamezne cilje, ki jih tako učitelji kot učenci morajo doseči za kvaliteten vzgojno izobraževalni proces, obenem pa jim dopušča proste roke, da v sistem vključijo svoje znanje in strokovno usposobljenost in s tem naredijo sistem bolj oseben in privlačen za vse udeležence. Za razvoj avtonomije šole je smiselno in spodbudno, da imajo tako učitelji kot učenci svoj del avtonomije, da jo uresničujejo, saj s tem kažejo svojo odgovornost do sistema. V empirični raziskavi so sodelovali učitelji in dijaki tako zasebnih kot javnih srednjih šol. Vprašanja v raziskavi se nanašajo na strokovno avtonomijo učiteljev na različnih področjih in na avtonomijo dijakov; le kolikšna ta je ter kje in kako jo lahko uporabijo. Dokaj veliko število učiteljev se čuti strokovno usposobljene in avtonomne, medtem ko bi dijaki zase hoteli imeti še več avtonomije.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Autonomy has taken many forms, and can operate in many different ways. But when we talk about school autonomy we should consider that school autonomy should become the school concept. If the school does not have the autonomy than the school process can be hinder.  But the school autonomy is more or less dependent on the teacher’s and student’s autonomy. These three autonomies are inseparable connected.  The adjustable system defines the school objectives which teachers and students have to achieve for better educational process but at the same time they can freely include their knowledge and professional qualifications for making this system more attractive and personal. The teachers and students from public and private high schools were cooperating in my empirical research. The research questions were about teacher’s school autonomy at different subjects and about student’s autonomy; where can we find it and how can it be used. The empirical research results show that many teachers feel professional qualified and autonomous while students would like to have more autonomy.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>KLJUČNE BESEDE: avtonomija učiteljev in učencev</Beseda>
    <Beseda>avtonomija v Evropi</Beseda>
    <Beseda>zasebne in javne srednje šole</Beseda>
    <Beseda>strokovna avtonomija učiteljev.</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>teacher’s autonomy</Beseda>
    <Beseda>student’s autonomy</Beseda>
    <Beseda>autonomy in Europe</Beseda>
    <Beseda>public and private high schools</Beseda>
    <Beseda>professional qualified teachers.</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[N. Bošnjak]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2009-11-05 08:29:40</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2009-12-23 14:17:08</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2023-09-11 10:42:14</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2023-09-12 03:11:36</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2009</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="16882" Ime="Nina" Priimek="Bošnjak" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="14290" Ime="Martin" Priimek="Kramar" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">37(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17296648">17296648</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:NBPWAEGG</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="11755" DatotekaNRID="10907" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="622996" VelikostDatotekeKratko="608,39 KB" DatumVstavljanja="2009-11-05 08:33:32" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UNI_Bosnjak_Nina_2009.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UNI_Bosnjak_Nina_2009.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>5B0D1A317D16955D2E80392338F082F4</MD5>
      <SHA256>4a34791f921302bd29d1b848b9017f6652f584a80d65d5ab5dec5575d57f86f2</SHA256>
      <UUID>64289b8f-7c03-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/f4e68d94-9579-40ce-8ada-2ec3418f6c3e</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=11755</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="127508"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
