<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="16004" NadgradivoID="0" NRID="990889" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=16004" StOgledov="3500" StPrenosov="44" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 10:43:26" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-16004">20.500.12556/DKUM-16004</PID>
  <Naslov>Managerski odkupi po svetu in v Sloveniji</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Unternehmenskauf seitens des Managements in der Welt und in Slowenien</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Managerski odkup se pogosto uporablja pri strateškem prestrukturiranju podjetij. Predstavlja prevzem podjetja s strani njegovega managementa z zadolžitvijo na podlagi zastave osebnega premoženja. Je najpogostejša oblika prevzema z zadolžitvijo, pri kateri prevzemnik praviloma ustanovijo družbo, najpogosteje z nizkim (praviloma celo minimalnim) osnovnim kapitalom, katere osrednji namen je izvedba aktivnosti, potrebnih za pridobitev kontrole nad ciljno družbo, s pridobitvijo kontrolnega svežnja njenih delnic. 

Razvoj MBO-koncepta se je pričel v začetku 60tih let v angloameriškem gospodarskem območju. Na začetku so se managerski odkupi pojavljali pri prevzemih manjših obratov, pravnih služb, svetovalnih podjetij in manjših poslovalnic. V 80-tih letih pa se je začel t.i. MBO &#039;&#039;Boom&#039;&#039;. Sprva v ZDA nato se je razširil v Veliko Britanijo in nazanje tudi na kontonentalno Evropo. Glavni vzrok za takšen porast MBO transakcij je sprememba mentalitete financiranja na trgih.

V osnovi poznamo tri vrste managerskih odkupov: iz strani notranjega, zunanjega managementa ali iz strani institucionalnega investitorja. Pri tem pa je značilnost vsakega managerskega odkupa, da je sestavljen iz treh faz : faze evalvacije oz. ocenitve, faze investiranja in faze umika. Vsaka od treh faz s svojimi značilnostmi vpliva na uspešnost odkupa.

Za managerarski odkup so primerna predvsem nezadolžena podjetja z visokim denarnim tokom, ki delujejo v perspektivni panogi. Managerski odkup namreč obremeni del pozitivnega denarnega toka, saj se z njim po navadi poplačajo dolgovi, najeti za prevzem. Velik vpliv na uspešnost prevzema pa ima seveda tudi sama managerska ekipa. V večini primerih prevzem ni mogoče izpeljati brez dolžniškega kapitala iz strani drugih investitorjev kot so banke, zavarovalnice in različni skladi tveganega kapitala.

V svetu in zahodni Evropi so managerski odkupi praksa že vrsto let. Zaradi precejšnjega števila managerski odkupov v zadnjih nekaj letih pa so postali MBO-ji zelo aktualna tema tudi v Sloveniji. Glede na napovedi lahko pričakujemo, da se bo ta trend v prihodnje še povečal. Predstavljajo drugo fazo privatizacijskega procesa v Sloveniji oziroma konsolidacijo lastništvo, medtem ko je bila prva faza privatizacija družbenega premoženja. Za podjetja so večinoma koristni, saj z njimi podjetja dobijo aktivne lastnike.

V Sloveniji je javno mnenje glede managerskih odkupov zelo negativno. Ljudje jemljejo managerske odkupe zgolj kot bogatenje posameznikov s pomočjo tujega kapitala. Res pa je, da smo bili v Sloveniji priča tudi netransparentnim in zakonsko vprašljivim managerskim odkupom. Država ne more regulirati kapitalske strukture podjetja in odločitve managementa, mora pa poskrbeti za transparentnost in preprečiti kopičenje kapitala samo na enih mestih.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Ein Unternehmenskauf wird häufig bei strategischen restrukturirungen des Unternehmens verwendet. Es stellt eine Verschuldung des Unternehmens seitens des Managements mit verpfändung ihres Privatvermögens dar. MBO ist die häufigste Form von Verschuldung, bei der das Managment in der Regel ein neues Unternehmen gründet (häufig mit minimalen Grundkapital), mit der Absicht die Kontrolle über das Zielunternehmen zu erwerben. 

Die Entwicklung des MBO Konzeptes hat seinen Ursprung in den angloamerikanischen Wirtschaftsraum. Am Anfang war das MBO Konzept nur bei Kleinunternehmen angewendet. In den 80er kamm es aber zur einen MBO &#039;&#039;Boom&#039;&#039;. Zuerst in den USA dan aber auch in Groß Britanien und Deutschland. 

Wir unterscheiden zwischen drei Formen des Unternehmenskaufes: Außenmanagment, Innenmanegment und seitens des Institutionalen Investors. Jedes MBO besteht aus drei Phasen: Prüfüngsphase, Investitonsphase, Exitphase. Jede der drei Phase wirkt auf den Erfolg des Untrnehmenskaufes.

Für den Manegmentkauf eignen sich am besten nichtverschuldete Unternehmen  mit einem hohen cash-flow und in einer perspektiven Branche. Bei einer Abgeltung des Kaufes wird nähmlich der positive cash-flow des Unternehmens belastet. In den meisten Fällen, ist eine Übernahme ohne Fremdkapital von Banken, Versicherungen und aus anderen Fonds, nicht möglich. 

Weltweit sind Unternehmenskäufe schon seit Jahrzehnten älltegliche Praxis. Wegen der in den letzten Jahren ansteigender Zahl von MBOs, haben die Unternehenskäufe auch in Slowenien an geltung gewonnen. Sie stellen die zweite Phase des Privatisationsprozeßes in Slowenien dar und sind für die Untrehmen von großer Bedeutung, weil sie die aktiven Eigentümer erlangen. 

Die Öffentliche Meinung zu diesem Thema ist meistens negativ. Die Leute sehen die Unternehmenskäufe als eine Bereicherung des Einzelnen auf Kosten von Fremdkapital. Zur dieser Meinungsbildung haben nichttransparente und Gesetz strittige Unternehmenskäufe beigefügt. Der Staat kann nicht auf die Kapitalstrukturirungen und Managemententscheidungen einwirken, müsste aber für die Transparenz und die richtige Einteillung des Kapitals sorgen.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Managerski odkup v Sloveniji</Beseda>
    <Beseda>MBO v Angliji</Beseda>
    <Beseda>MBO v Nemčiji</Beseda>
    <Beseda>MBO v Združenih državah Amerik</Beseda>
    <Beseda>prevzem z zadolžitvijo</Beseda>
    <Beseda>privatizacija</Beseda>
    <Beseda>dolžniški kapital</Beseda>
    <Beseda>lastniški kapital</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Unternehmenskäufe in Slowenien</Beseda>
    <Beseda>Übernahmne mit Verschuldung</Beseda>
    <Beseda>Privatisation</Beseda>
    <Beseda>Fremdkapital</Beseda>
    <Beseda>Eigenkapital</Beseda>
    <Beseda>MBO in Deutschland</Beseda>
    <Beseda>MBO in den USA</Beseda>
    <Beseda>MBO in England</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>R. Gričnik</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2010-09-28 07:52:03</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2011-01-18 13:05:43</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-04-10 03:43:26</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2023-12-20 03:12:11</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2010</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>[Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="16421" Ime="Rok" Priimek="Gričnik" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="194" Ime="Duško" Priimek="Uršič" AltIme="Dusko Ursic; D. Uršič; D. Uršic; Duško Určič; Henrick von Bachern" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="2502243" Afiliacija="" ArrsID="05825" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">005.5</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/10524444">10524444</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:JVBLFROP</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="2" Kratica="EPF" ZavodEvsID="0000079" Logo="EPF_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/EPF_logo.gif">Ekonomsko-poslovna fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
