<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="16391" NadgradivoID="0" NRID="19001" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=16391" StOgledov="4021" StPrenosov="625" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-03 16:17:11" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-16391">20.500.12556/DKUM-16391</PID>
  <Naslov>FIZIKALNO–KEMIČNE IN BIOLOŠKE LASTNOSTI IVARČKEGA JEZERA TER MOŽNOST UPORABE ERM SISTEMOV</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Physical, Chemical and Biological Characteristics of Lake Ivarčko and Possibilities of the Use of ERM Systems.</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Pupavac, M.: Fizikalno—kemijske in biološke lastnosti Ivarčkega jezera ter možnost uporabe ERM sistemov. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2010.
V Sloveniji je veliko jezer, ki nimajo stalnega monitoringa, vendar imajo kljub temu pomembno vlogo pri zadrževanju vode, pridobivanju električne energije, zasneževanju ter imajo pomembno biodiverzitetno funkcijo. Pojavlja se problem evtrofikacije jezer oziroma onesnaževanja jezer z gnojili, komunalnimi odplakami ter odplakami z gospodinjstev, s tem pa jezera začnejo počasi odmirat in izgubljat svojo funkcijo. Ker na primeru Ivarčkega jezera ni obstajalo veliko podatkov, ne osnovnih geografskih podatkov o Ivarčkem jezeru ne analiz vode, smo se odločili te podatke dopolniti in s tem pripomoči k boljšemu razumevanju stanja jezera.
S pomočjo pripomočkov za analizo vode Visicolor in Visicolor ECO smo opravili analize vode v hidrološkem laboratoriju na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Analizirali smo prisotnost dušikovih spojin, fosfatov, fosforja, cinka, železa, kisika ter merili pH, trdoto in elektroprevodnost vode. Ugotovili smo, da voda v dobrem stanju, kljub temu, da se v jezerski vodi pojavljajo tipični kazalci evtrofikacije jezera, to so alge in cvetenje jezera. Razloge smo pričeli iskati na jezeru samem in ugotovili, da so na jezeru že obstoječe ekoremediacijske metode. Obstoječe ERM metode so kamnomet, pomoli, trstičje in šaš ter vegetacijski pas. Glede na rezultate analize leta 1992 in 2010 domnevamo, da so te metode vzrok za tako dobro stanje vode Ivarčkega jezera. Pomembno je, da ljudi ozavestimo in s tem poudarimo pomembnost ekoremediacij za Ivarčko jezero, le tako bodo te metode še naprej omogočale dobro stanje jezera. Ugotovili smo, da so ekoremediacije najbolj primerna metoda pri čiščenju in zaščiti jezer.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Pupavac, M.: Physical, Chemical and Biological Characteristics of Lake Ivarčko and Possibilities of the Use of ERM Systems. Degree paper, University of Maribor, Faculty of Arts, Department of Geography, 2010.
There are many lakes in Slovenia, which are not regularly monitored, but still have important roles like suppressing the water, gaining electrical energy, providing the water to make snow on ski slopes and a very important biodiversity function. Eutrophication or polluting with fertilizers, communal waste and household waste appears to be a big problem. It causes slow dieback of the lakes and loss of their function. The reason why we wanted to do more research was the lack of general and geographical information about the Lake Ivarčko and a lack of water analyses. We decided to supplement information and to aid to a better understanding of the condition of the lake.  
With accessories for water analyses Visicolor and Visicolor ECO we did some research in hydrological laboratory at Faculty of Arts, University of Maribor. We checked the content of nitrogen compounds, phosphates, phosphorus, zinc, iron, oxygen and we measured pH value, callousness and electric conductivity of the water. We found out that the water is in a good state, even though there are some typical indicators for eutrophication of the lake like algae and algal bloom. We started to search for the reasons and discovered that some ecoremediation methods already exist in the water, on the shore and outside the lake. Those methods are riprap, jetties, reed, sedge and vegetative barrier. According to results gained in 1992 and 2010 we assumed that those methods are the reason that the water of Lake Ivarčko is in such a good state. It is important to make people aware of the importance of ecoremediation systems. That is the only way that those methods will be able to maintain such a good water state in the future. 
To conclude, ecoremediations are the most suitable method for purification and protection of lakes.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Ključne besede: ERM</Beseda>
    <Beseda>Ivarčko jezero</Beseda>
    <Beseda>evtrofiakcija</Beseda>
    <Beseda>trajnostni razvoj</Beseda>
    <Beseda>biodiverziteta.</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>ecoremediations</Beseda>
    <Beseda>Lake Ivarčko</Beseda>
    <Beseda>eutrophication</Beseda>
    <Beseda>sustainable development</Beseda>
    <Beseda>biodiversity.</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[M. Pupavac]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2010-10-13 17:24:37</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2011-01-07 13:10:39</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-04-13 08:07:45</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2023-12-20 03:28:06</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2010</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="20561" Ime="Maša" Priimek="Pupavac" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="13526" Ime="Ana" Priimek="Vovk" AltIme="Ana Vovk Korže; Ana Vovk Korže; Ana Vovk-Korže; Ana Vovk- Korže; Ana Korže Vovk; Ana Korže Vovk; Ana Korže; A. Vovk Korže; A. Vovk Korže; Ana V. Korže" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="3534947" Afiliacija="" ArrsID="11655" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="14605" Ime="Danijel" Priimek="Vrhovšek" AltIme="" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">91(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/18069768">18069768</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:VRZKRNGF</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="18563" DatotekaNRID="11619" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="2215056" VelikostDatotekeKratko="2,11 MB" DatumVstavljanja="2010-10-13 17:27:20" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UNI_Pupavac_Masa_2010.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UNI_Pupavac_Masa_2010.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>7BAE75D215D17985ED2363499C9CBCAD</MD5>
      <SHA256>79a78585899e66cbbf35feb0fa774cd95e5d21a47ac3045576a39f2c93ea0fea</SHA256>
      <UUID>9ed0d238-7c04-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/7fee6c51-08bf-48bc-a04c-680305c328f0</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=18563</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="100915"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
