<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="16712" NadgradivoID="0" NRID="12528388" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=16712" StOgledov="981" StPrenosov="42" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 13:03:26" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-16712">20.500.12556/DKUM-16712</PID>
  <Naslov>Pomen delovanja afriškega misijonarja in raziskovalca Ignacija Knobleharja</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>The Importance of the Work of the African Missionary and Explorer Ignacij Knoblehar</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Ignacij Knoblehar se je rodil 6. julija leta 1819 v Škocjanu na Dolenjskem, umrl pa je leta 1858 v Neaplju, kjer je tudi pokopan. Za pot v misijone se je odločil, ko je prebiral Baragova misijonska pisma in v Novem mestu poslušal njegovo pridigo. Po študiju v Rimu ga je Urad za širjenje vere izbral za misijon v Afriki. Jeseni leta 1849 se je odpravil v Sudan, da bi preučil tamkajšnje razmere in poiskal lokacije za ustanovitev misijonskih postaj. V misijonu je deloval deset let in v tem času je, kljub številnim oviram, ustanovil tri misijonske postaje: Kartum, Gondokoro in Sv. Križ. O njegovi misijonski dejavnosti so redno poročali takratni časopisi - med njimi tudi katoliški cerkveni list &#039;&#039;Zgodnja Danica&#039;&#039;. Knobleharjeva raziskovanja in misijone so podprli cesar Franc Jožef I., Rim in Dunajsko geografsko društvo.

Poleg misijonarske dejavnosti je bil Knoblehar pomemben tudi kot raziskovalec. V času njegovega bivanja v Sudanu je kar štiri leta in pol preživel na reki Nil in postal njen dober poznavalec. Bil je prvi beli človek, ki je po reki Nil prišel do najjužnejše točke. Načrtno se je lotil njenih raziskav in za dragocene podatke z njegovega ladijskega dnevnika se je zanimala vsa takratna Evropa. Nemški naravoslovec Alfred Edmund Brehm je poudaril, da ima Knoblehar izvrstne znanstvene zapiske. Njegovo znanje je visoko cenil tudi francoski inženir Ferdinand de Lesseps — slavni graditelj sueškega prekopa, ki si je pri gradnji pomagal tudi s Knobleharjevimi zapiski. Zaradi svojega dela in ugleda, ki ga je užival v Evropi, je bil leta 1857 imenovan za častnega člana dunajskega geografskega društva. 

Knoblehar je želel kulturo nilotskih ljudstev čim bolj približati evropskemu človeku. Tako je med potovanjem po južnem Sudanu zbral več raznovrstnih predmetov, ki jih je leta 1850 prinesel v Ljubljano. Njegova zbirka danes sodi med najstarejše zbirke nilotskih ljudstev, ki se nahajajo zunaj Afrike.
Človeku, ki je s svojim delom in raziskavami zaslovel po Evropi, o katerem se je pisalo in govorilo na Dunaju, v Parizu, Ljubljani, Angliji, se danes dela velika krivica — Ignacij Knoblehar je med svojimi rojaki skorajda nepoznan!</Opis>
  <TujJezik_Opis>Ignacij Knoblehar was born on 6 July 1819 in Škocjan in the Dolenjska region and died in Naples in 1858, where he was also buried. He decided to become a missionary after reading the missionary letters of Baraga and listening to his sermon. After completing his studies in Rome, the Congregation of Propaganda selected him for the mission in Africa. In autumn of 1849, he went to Sudan to study the conditions there and search for the locations to establish missionary stations. He had worked in this mission for ten years, and despite numerous obstacles he managed to establish three missionary stations during this period: Khartoum, Gondokoro and St. Cross. The then newspapers, among which also the Catholic Gazette entitled &#039;&#039;Zgodnja Danica&#039;&#039; (Early Morning Star), all reported regularly on his missionary work. The explorations and missions of Knoblehar were supported by the Emperor Franz Joseph I, Rome and the Vienna Geographical Society.

Besides his missionary work, Knoblehar was also an important explorer. During his stay in Sudan, he spent four years on the River Nile and became an expert on this subject. He was the first white person to travel down the River Nile and reach its most southern point. He explored the river systematically, and the whole Europe was interested in the valuable data written in his ship&#039;s log.  A German naturalist, Alfred Edmund Brehm, highlighted Knoblehar as having excellent scientific notes. His knowledge was highly appreciated by the French engineer Ferdinand de Lesseps, the famous builder of the Suez Canal, which he constructed also with the help of Knoblehar&#039;s notes. For his work and reputation, which he had enjoyed in Europe, he was named an honorary member of the Vienna Geographical Society in 1857. 

Knoblehar wanted to familiarise the Europeans with the culture of the Nilotic peoples. Therefore, he had collected a number of various objects during his travels across Southern Sudan, which he brought to Ljubljana in 1850. Today, his collection is one of the oldest collections of the Nilotic peoples located outside Africa.
However, the person, whose work and explorations had made him famous throughout Europe and who was written and spoken of in Vienna, Paris, Ljubljana and England – today suffers a great injustice, as Ignacij Knoblehar is almost unknown among his fellow countrymen.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Ignacij Knoblehar</Beseda>
    <Beseda>katoliški misijon</Beseda>
    <Beseda>raziskovalec</Beseda>
    <Beseda>Afrika</Beseda>
    <Beseda>Sudan</Beseda>
    <Beseda>Nil</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Ignacij Knoblehar</Beseda>
    <Beseda>Catholic mission</Beseda>
    <Beseda>explorer</Beseda>
    <Beseda>Africa</Beseda>
    <Beseda>Sudan</Beseda>
    <Beseda>Nile</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[S. Lakner]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2010-11-11 15:34:37</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2021-02-03 15:27:16</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-04-13 08:50:49</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2022-04-19 03:26:59</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2010</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="20905" Ime="Sanja" Priimek="Lakner" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="12934" Ime="Andrej" Priimek="Vovko" AltIme=" -av-;  A. V.;  A. Vo.;  A.V.; Andrej B. Vovko" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="2230115" Afiliacija="" ArrsID="04305" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">27-76:929Knoblehar I.(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17980424">17980424</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:Z0G7VWGH</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="19079" DatotekaNRID="11582168" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="2790602" VelikostDatotekeKratko="2,66 MB" DatumVstavljanja="2010-11-11 15:35:44" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UNI_Lakner_Sanja_2010.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UNI_Lakner_Sanja_2010.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>5AB04E943AAD067DA90F9EAFCEB1243A</MD5>
      <SHA256>2003929a7baa92c7850bf57f81d112f5e8c6a603d5426f3d080930ed778362d6</SHA256>
      <UUID>b5c66464-7c04-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/57ce6d08-8094-407d-b6f1-f206713cb65a</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=19079</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="100288"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="11" Kratica="FNM" ZavodEvsID="0000084" Logo="FNM_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FNM_logo.gif">Fakulteta za naravoslovje in matematiko</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
