<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="17510" NadgradivoID="0" NRID="19138" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=17510" StOgledov="4471" StPrenosov="353" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 10:40:32" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-17510">20.500.12556/DKUM-17510</PID>
  <Naslov>Netspeak</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Internetni sleng</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V zadnjih letih je internet prevzel nadzor nad našimi življenji in hitro nadomestil tradicionalne oblike sporazumevanja. Splet je postal mesto, kjer najlažje najdemo informacije ali pa preživljamo prosti čas. Večina jezikoslovcev meni, da internet slabo vpliva na jezik oz.
na njegovo prihodnost. Bojijo se namreč, da bo jezik zaradi vse pogostejše uporabe internetnega slenga izgubil standarde in da se bo zmanjšala jezikovna ustvarjalnost, saj
globalizacija vsiljuje enakost. Nekatere od teh napovedi so se že uresničile, saj obstajajo številni primeri uporabe internetnega slenga v formalnih oblikah pisanja, vendar pa na drugi strani jezikoslovci kot npr. David Crystal trdijo, da ni razloga za paniko. Pravi, da internetni sleng daje jeziku možnost za inovacije in nove načine izražanja.
Ugotovila sem, da je internetni sleng, za katerega v diplomi uporabljam angleški izraz Netspeak, mešanica pisnega in govornega jezika, obenem pa vsebuje tudi nekatere lastnosti, ki so značilne samo za jezik, ki se uporablja v računalniško podprtem komuniciranju. Spletno
klepetanje od uporabniko zahteva hitrost, saj skušajo klepetalci posnemati govorjen jezik. Pri tem so omejeni na računalniško tipkovnico, zato morajo ustvariti način, na katerega posnemajo govorjeni jezik. Rezultat tega je uporaba takšnega pisnega jezika, ki je simulacija
govorjenega. Tega se klepetalci ne učijo v šoli, ampak si to sposobnost pridobijo s časom in prakso. Ponavadi to pomeni, da začnejo uporabljati smeške, ter razne oblike krajšanja besed. Medtem ko smeški simulirajo različna čustvena stanja in s tem nadomestijo pomanjkanje
neverbalne komunikacija, ki je tako pomembna; krajšanja besed služijo hitrejši komunikaciji. Internetni sleng je sicer bolj podoben pisnemu jeziku, vendar mu ni identičen. Prav tako ni enak govoru, ampak selektivno in prilagodljivo vsebuje značilnosti obeh. Torej je agregat govornega in pisnega jezika. Namen moje seminarske naloge je bil izvedeti več o vlogi jezika na internetu,o vplivu
interneta na jezik, ter o razlikah med jezikom uporabljenim v sinhronih in asinhronih klepetalnicah. V ta namen sem analizirala dve sinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka v realnem času) in dve asinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka s časovnim zamikom). Napravila sem primerjavo uporabe internetnega slenga v vseh štirih klepetalnicah. 

Internetni sleng je bil sicer prisoten v obeh vrstah računalniško podprte komunikacije, vendar
ne v enakem obsegu. Pogosteje je bil uporabljen v sinhronih klepetalnicah. Sporočila so bila neformalna, slovnica je bila slaba, ločila so bila redkeje uporabljena in tudi krajšanja, ki so tako značilna za internetni sleng, so bila pogosteje uporabljena. Jezik je bil podoben tako
govorjenemu kot pisnemu jeziku. Jezik v asinhronih klepetalnicah, pa je bil bolj formalen in podoben knjižnemu jeziku. 

Možna razloga za razlike med sinhronimi in asinhronimi klepetalnicami sta:
(1) Dolžina sporočil. Sporočila v asinhronih klepetalnicah so bila daljša in zato, da bi preprečili nejasnost oz. dvoumnost, so klepetalci uporabljali več ločil, pravilnejšo slovnico in na ustreznih mestih velike začetnice.
(2) Čas v katerem je komunikacija potekala. Uporabniki sinhronih klepetalnic si izmenjavajo sporočila v realnem času, kar pomeni, da morajo, zato da ne prekinejo tok pogovora, biti pri pisanju sporočil hitrejši od uporabnikov asinhronih klepetalnic. Ravno zaradi tega, naredijo veliko več slovničnih napak, pišejo krajša sporočila ter uporabljajo več krajšanj.</Opis>
  <TujJezik_Opis>In recent years, the Internet has taken over our lives by rapidly replacing conventional forms of correspondence, and the Web has become the first port of call for both information enquiry and leisure activity. Most linguists think that the Internet is going to have negative effect on
the future of language. They are afraid that Netspeak will rule, language standards will be lost, and creativity diminished as globalization imposes sameness. Some of these predictions have already been realized because there are many examples of Netspeak sneaking into formal writing. On the other hand, there are linguists such as David Crystal, who think just the opposite. He sees Netspeak as a possibility for language innovations and new ways of
expressiveness.

Netspeak combines writing and speaking to a degree that we have never seen before. Sending messages via instant messaging and in Chat rooms demands speed, and recently, email demands and encourages a similar focus on speed. This speed attempts to capture the essence of spoken communication, but because the keyboard is the means of language generation, users must use their writing skills to make this happen. The result is the use of writing to
simulate speech, a skill that we do not formally learn in school or any other educational institution. This skill is developing on its own, through practice only, and its success is remarkable. To simulate spoken communication, Internet users usually turn to a set of nonlinguistic
signs called smileys, as well as linguistic play in the form of acronyms and abbreviations. Smileys simulate speech and in fact, some of the bodily communication that
accompanies speech by providing physical expressions (mostly facial) that would be apparent in a spoken conversation. The acronyms and abbreviations have two functions: they allow for greater speed, and they let users demonstrate their belonging to the communities that use
specific abbreviations. 

Netspeak is, therefore, a blend of speech and writing, and in its new and adapted techniques of creating meaning specifically for this medium, Internet communication is a highly creative and unique form of language. Internet users are practically speaking with their fingers.

The purpose of my paper was to determine the differences between language used in synchronous and language used in asynchronous chatgroups, and how the Internet affects the
English language. In order to do that I carried out a study about synchronous chatgroups, where communication takes place in real time, and asynchronous chatgroups, where
communication is postponed. I compared the use of Netspeak in two synchronous and two asynchronous chatgroups. Netspeak was present in both modes of computer-mediated
communication, but not to the same extent. It was more frequently used in synchronous chatgroups; messages there were informal, grammar and punctuation were poor and
shortening, typical for Netspeak, was used more frequently. Language used there really looked like an aggregate of spoken and written language; meanwhile, language used in
asynchronous chatgroups was more formal, similar to traditional written language.

The following facts could be the possible reasons for the differences between synchronous and asynchronous chatgroups:
(1) The length of the messages. Messages in asynchronous chatgroups are longer and in order of not causing ambiguity, chatters have to use more punctuation marks, capital letters and consequently better grammar.
(2) The time in which communication takes place. Exchanges in synchronous chatgroups take place in real time, meaning that chatters have to compose their messages as fast as possible, in order of not interrupting the flow of interaction. For that reason, they make more mistakes,
use more shortening and write shorter messages than chatters in asynchronous chatgroups.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>internetni sleng</Beseda>
    <Beseda>internet</Beseda>
    <Beseda>računalniško podprto komuniciranje</Beseda>
    <Beseda>vpliv interneta na jezik</Beseda>
    <Beseda>sinhrone in asinhrone klepetalnice</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Netspeak</Beseda>
    <Beseda>the Internet</Beseda>
    <Beseda>computer-mediated communication</Beseda>
    <Beseda>the influence of Internet on language</Beseda>
    <Beseda>synchronous and asynchronous chatgroups</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[T. Burič]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2011-02-16 20:24:24</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2011-03-23 14:31:01</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-04-13 09:33:56</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2023-12-22 03:31:49</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2011</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="21646" Ime="Tina" Priimek="Burič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="13516" Ime="Nada" Priimek="Šabec" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">811.111(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/18226952">18226952</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:Y1V5PBRH</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="20522" DatotekaNRID="11741" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="672194" VelikostDatotekeKratko="656,44 KB" DatumVstavljanja="2011-02-21 11:18:13" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UNI_Buric_Tina_2011.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UNI_Buric_Tina_2011.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>BB3EF356B3D861AB8139C861EAAE7488</MD5>
      <SHA256>97470c79c6cb274e5d32a8c0638a52cd28ab7eaf600477633e497280e0b2e11a</SHA256>
      <UUID>e8b951bd-7c04-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/d48103c9-7066-4b15-8fa9-8fdc1c268a7c</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=20522</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="164531"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
