<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="22156" NadgradivoID="0" NRID="14690" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=22156" StOgledov="2138" StPrenosov="169" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-02 08:53:18" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-22156">20.500.12556/DKUM-22156</PID>
  <Naslov>Nasilje nad ženskami in otroki na območju PU Maribor med leti 2006 in 2009 : diplomsko delo</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>VIOLENCE IN THE FAMILY AND AGAINST CHILDREN IN THE AREA OF POLICE ADMINISTRATION MARIBOR BETWEEN 2006 AND 2009</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Samo nasilje nad ženskami in otroki je kompleksen pojav, ki je v družbi prisoten v vseh obdobjih zgodovine. Pojav je bil skozi zgodovinska obdobja obravnavan oziroma razumljen različno. V preteklosti se za nasilje za štirimi stenami sploh ni vedelo, saj je bil to sramoten pojav za okolico. V sedanjih časih je sama naznanitev nasilja, pa naj si bo nad ženskami, otroki ali celo moškimi, nekaj povsem vsakdanjega. K temu je veliko pripomogla tudi sprememba in ureditev zakonodaje na tem področju. S tem pojavom se dnevno srečujejo državne institucije, kot tudi prostovoljne in nevladne organizacije. 

Najpogostejše oblike nasilja nad ženskami in otroki so fizično, psihično in spolno nasilje. Fizično in spolno nasilje sta obliki nasilja, kateri sta bolj opazni in ostaneta težje prikriti v vsakdanjem svetu. Težavo predstavlja predvsem psihično nasilje, katero je premalokrat opaženo in sankcionirano s strani državnih institucij. Med storilci najpogosteje nastopajo moški (starost ni tako pomembna). Ne gre pa prezreti dejstva, da so storilke lahko tudi ženske. Pri nasilju nad otroki pa so storilci osebe, ki so otroku blizu. Predvsem gre za starše, stare starše in ostale bližnje sorodnike. Posledice, ki jih nasilje pušča nad otroki so lahko dolgotrajne oziroma nikoli povsem ne zbledijo. Zgodnje odkrivanje nasilja in zavedanje žrtev o nastalem problemu, je ključno pri nudenju pomoči žrtvam in njihovi zaščiti. Pomembno vlogo pri tem imajo državne institucije in nevladne organizacije, ki pogosto prve vstopajo v stik z žrtvami nasilja. Optimalna pomoč in podpora žrtvam z njihove strani, je nedvomno zagotovilo za zajezitev tega družbenega pojava, ki je vsekakor zelo pogost in nesprejemljiv.

Pri uspešnem preiskovanju kaznivih dejanj s področja nasilja je nujno potrebno, da vsi vpleteni poznajo načine in metode za prepoznavanje samega nasilja, kar je v diplomskem delu tudi predstavljeno. Problematika zahteva, da se policisti, kriminalisti, socialni delavci, delavci nevladnih organizacij primerno usposobljeni za delo na tem zelo občutljivem področju. Njihova usposobljenost in kontinuirano izobraževanje sta najbolj pomembna za samo odkrivanje nasilja in predvsem za pomoč žrtvam, ko je nasilje že odkrito.      </Opis>
  <TujJezik_Opis>Violence against women and children itself is a complex phenomenon and it has been present in our society in all historical periods. This phenomenon has been dealt with and understood differently through history. Nothing was said about the domestic violence behind four walls because this was very shameful for every individual. Nowadays the indication of violence itself is an everyday matter; be it violence against women, children or even men. The change of legislation contributed highly to this matter and now governmental and special-status institutions try to resolve this matter daily. 

The most common forms of violence against women and children are physical, psychical and sexual abuse. Physical and sexual abuse are forms of abuse which can easily be detected and are hard to conceal. Psychical violence is a very big problem because it is hard to notice and is for that reason rarely sanctioned by governmental institutions. Perpetrators are usually men, their age may differ, but we should not forget that women can be perpetrators too. With child abuse the biggest problem is that offenders are usually people close to the abused child, usually parents, grandparents and other close relatives. Early discovery and the awareness of an existing problem is a key factor when helping and protecting victims. Governmental and special-status institutions have a very important role in discovering abuse and are often first to make contact with a victim. Their help and support is clearly contributing to omitting this too common an unacceptable problem. 

A key factor in investigating violent criminal offences is that every investigator is familiar with methods of recognizing violence itself and this is presented in my diploma paper. The issue of the problem requires police officers, criminal investigators, social workers, non-governmental workers to be adequately qualified to work in this very sensitive field. Their qualifications and continuous education are far most important in discovering violence and abuse and in the end also when helping victims once abuse has already been discovered.      </TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>nasilje</Beseda>
    <Beseda>ženske</Beseda>
    <Beseda>otroci</Beseda>
    <Beseda>preprečevanje</Beseda>
    <Beseda>pravna ureditev</Beseda>
    <Beseda>diplomske naloge</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>domestic violence against women and children</Beseda>
    <Beseda>family</Beseda>
    <Beseda>perpetrators</Beseda>
    <Beseda>governmental and non-governmental institutions</Beseda>
    <Beseda>state institutions</Beseda>
    <Beseda>victims of abuse</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>R. Naveršnik]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2012-02-23 11:23:43</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2012-05-16 16:13:48</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-11-15 12:21:58</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2024-11-16 03:14:14</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2011</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>[Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>Zaloznikova</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>Objavljeno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="26430" Ime="Rok" Priimek="Naveršnik" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="218736995" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="16980" Ime="Srečko" Priimek="Krope" AltIme="Srečko F. Krope; Srečko Feliks Krope; Srečko Felix Krope" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="592739" Afiliacija="" ArrsID="40457" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">343.62</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2385386">2385386</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:N4AN1WBH</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="28484" DatotekaNRID="8616" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="456117" VelikostDatotekeKratko="445,43 KB" DatumVstavljanja="2012-02-23 11:25:45" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>VS_Naversnik_Rok_2012.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>VS_Naversnik_Rok_2012.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>7E074139FFD38F900DB584C2B3450EBB</MD5>
      <SHA256>f01a663917c33ec7e29770cb2b3eb8c6d007ee4cec5d9ae16f28b4538cee7452</SHA256>
      <UUID>657ed4d9-7c06-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/5d2d56a5-c1ff-4dc9-b70a-1d2d4d8b57d4</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=28484</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="109270"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="12" Kratica="FVV" ZavodEvsID="0000086" Logo="FVV_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FVV_logo.gif">Fakulteta za varnostne vede</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
