<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="32166" NadgradivoID="0" NRID="1006889" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=32166" StOgledov="4101" StPrenosov="520" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 12:48:49" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-32166">20.500.12556/DKUM-32166</PID>
  <Naslov>Multimedijska e-gradiva in izbira strategij reševanja problemov pedagoškega raziskovanja</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Multimedia learning materials and problem solving strategies selection in educationalresearch methodology</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Problem je lahko tako praktična kot miselna situacija, za katero poskušamo najti način ali
postopek rešitve. Postopek reševanja problema teče od nekega začetnega stanja do zaželenega
končnega stanja, vmes pa nastopajo ovire. Končno stanje je običajno rešitev problema.
Definicije problema se v teoriji razlikujejo, vendar je vsem skupna karakterizacija, da
problem predstavljajo tri že omenjene faze oziroma komponente in sicer: neko začetno stanje,
končno (želeno) stanje in ovire na poti iz začetnega stanja v končno. Pot do končnega stanja
oziroma rešitve obsega zaporedje korakov, ki ga imenujemo strategija.
Strategija je vzorec ali miselni napotek, ki privede do rešitve problema oziroma tvorbe sklepa.
Ker se problemi razlikujejo glede na področje iz katerega izhajajo, je izbira strategije obenem
neposredno povezana s problemom.
V raziskavah so bile prepoznane štiri temeljne strategije reševanja problemov, in sicer:
analiza, primerjava, sklepanje in interpretacija in ovrednotenje. Izkaže pa se, da izbira
strategije ni vedno enoznačna ampak reševanje določenega problema lahko vključuje tudi
hkratno uporabo več strategij oziroma njihovo kombinacijo. Nabor strategij reševanja
problemov združimo pod skupen pojem strategije presoje.
V praksi je na različnih področjih mogoče ugotavljati, katere izmed strategij presoje so bile
pri reševanju problema uporabljene. Za preučevanju uporabe strategij presoje potrebujemo
probleme, ki jih najpogosteje predstavimo v obliki nalog. Naloga/problem služi kot
raziskovalno orodje, vendar se razlikuje glede na specifično strategijo katere uporabo
ugotavljamo ter področje.
Raziskave kažejo, da je rešitev problema in s tem izbira strategije reševanja problema tesno
povezana tudi s poznavanjem področja od koder problem izhaja oziroma znanjem in
izkušnjami posameznika. Prav tako je izbira oziroma uporaba strategije lahko odvisna tudi od
učinka drugih dejavnikov, kot sta oblika (vrsta) učnega gradiva in učni pristop oziroma način
pridobivanja znanja v fazi priprav na reševanje problemov.
Za pridobivanje znanja s področja pedagoškega raziskovanja je mogoče uporabljati
tradicionalno učno gradivo ali multimedijska učna gradiva. Zato smo za potrebe študijskega
predmeta izdelali multimedijsko učno gradivo, ki nadomešča uporabo tradicionalnega učnega
gradiva. Vendar se je potrebno zavedati, da je cilj uporabe učnih gradiv doseči predviden nivo
znanja in sicer neodvisno od vrste uporabljenega učnega gradiva. Glede na vrsto učnega
gradiva je spremenjen le način pridobivanja znanja.
V predstavljeni raziskavi smo s pedagoškim eksperimentom preučevali ali ima uporaba
multimedijskega učnega gradiva uporabljenega v pripravi na reševanje problemov, učinek na
uspešnost uporabe posamezne strategije v procesu reševanja problemov s področja
pedagoškega raziskovanja. Pripravili smo področno specifične raziskovalne probleme, ki so
bili oblikovani tako, da je bila za njihovo rešitev predvidena uporaba določene strategije in
tudi kombinacije strategij.
Študente smo razdelili v dve skupini. Ena skupina študentov je za pripravo na reševanje
problemov za preverjanje uporabe strategij presoje uporabljala multimedijsko učno gradivo,
druga pa tradicionalno. Po končanem reševanju problemov smo primerjali dosežke študentov
obeh skupin.
Izidi raziskave so pokazali, da je multimedijsko učno gradivo dejavnik, ki ima v fazi priprave
na preizkus reševanja problemov učinek na uspešnejšo rabo večine strategij reševanja
problemov. Dosežki študentov ki so za pripravo na reševanje problemov uporabljali
multimedijsko učno gradivo, se pri uporabi strategij statistično značilno razlikujejo od
študentov, ki so uporabljali tradicionalno učno gradivo. Dosežki prvih so višji. Tudi pri
uporabi strategije ovrednotenja se je pokazalo, da ima uporaba multimedijskega učnega
gradiva učinek na uspešno uporabo strategije, vendar le pri starejših uporabnikih. Preverjanje
uporabe kombinacije strategij je </Opis>
  <TujJezik_Opis>The problem can be as practical as a mental situation for which we are trying to find a way or
method for its solution. The process of solving the problem is starting from problems’ initial
state to the desired final state confronting some impediments. Usually the final state is
considered as the problems’ solution.
Definition of a problem in the theory differs, but all common characterization of the problem
is the already mentioned three phases or components, namely: an initial state, final (desired)
status and impediments on the path from initial state to the final.
The sequence of steps on the path to the final state or solution is the strategy. The strategy can
be considered as pattern or mental direction that leads to the solution of the problem or
formation of conclusion.
Because the problems vary in scope from which they originate the selection of strategy is
directly related to the problem itself.
In researching four basic strategies of problem solving are identified as: analysis, comparison,
inference and interpretation, and evaluation. The selection of the strategy is not always
unique. In the process of solving the specific problem the simultaneous use of multiple
strategies or their combinations may be involved. To describe the strategies independently of
the particular description the term reasoning strategies is used.
At many different fields the assessment of involved problem solving strategies can be
performed by presenting problems in forms of questions or tasks. The problem in any of its
forms serves as research tool in the process of assessment but it varies depending on the
specific strategy and the field from which the problem originates.
Researching results are showing that the solution of the problem and the chosen strategy are
closely related to the knowledge and expertise of the individual. The selection and application
of the strategy may also depend on the impact of other factors such as the form of learning
materials, teaching approaches or methods of acquiring knowledge in process of preparation
for problem solving.
To acquire the knowledge in the field of educational research the traditional learning materials
or multimedia learning materials can be used. In direction to meet the requirements of the
learning subject of pedagogical methodology and to replace the learning subject’s traditional
learning materials the multimedia learning material was produced. However it is necessary to
be aware that the aim of the application of any kind of teaching materials is to achieve the
certain level of knowledge independently from the form of the presented learning materials.
The form of learning materials only influences the way how the knowledge is acquired.
In the present research the effect of multimedia learning materials to the application of the
particular reasoning strategy was investigated. Multimedia learning material was used in the
process of preparation for solving of specific problems in educational research. The
pedagogical experiment was performed in which the participating students’ were divided into
two groups. The students of the experimental group were preparing themselves to the problem
solving using the multimedia learning material. The students of the controlling group were
acquiring the knowledge using the traditional learning material. We prepared many specific
problems for which solutions only the particular strategy is intended to be used including
some problems where the combination of strategies was anticipated. The problems were
introduced to the both groups of the students. After the completion the achievements of both
groups of students were compared and evaluated.
Results are showing that the multimedia learning material used in the phase of preparation has
the effect to the application of the particular reasoning strategy. The achievements of the
students who used the multimedia learning material in the phase of preparation were
statistically significantly higher in solving problems using the strategies of analysis,</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>reševanje problemov</Beseda>
    <Beseda>strategije presoje</Beseda>
    <Beseda>multimedijska učna gradiva</Beseda>
    <Beseda>pedagoška metodologija</Beseda>
    <Beseda>statistika</Beseda>
    <Beseda>SPSS v izobraževanju</Beseda>
    <Beseda>izobraževanje</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>problem solving</Beseda>
    <Beseda>reasoning strategies</Beseda>
    <Beseda>multimedia learning materials</Beseda>
    <Beseda>pedagogical
methodology</Beseda>
    <Beseda>statistics</Beseda>
    <Beseda>SPSS in education</Beseda>
    <Beseda>education</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[T. Bratina]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m" DRIVER="info:eu-repo/semantics/doctoralThesis">Doktorska disertacija</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2012-06-05 13:00:54</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2012-06-13 16:19:33</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-04-18 14:04:53</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2021-04-14 03:37:28</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2012</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="13536" Ime="Tomaž" Priimek="Bratina" AltIme="T. Bratina" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="12349539" Afiliacija="" ArrsID="21822" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="13443" Ime="BRANKA" Priimek="ČAGRAN" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="13477" Ime="Marjan" Priimek="Krašna" AltIme="Marjan Krasna; M. Krašna; M. Krasna" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="3431267" Afiliacija="" ArrsID="11127" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">004</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/19210760">19210760</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:WZIXOGLQ</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="42637" DatotekaNRID="845668" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="8304188" VelikostDatotekeKratko="7,92 MB" DatumVstavljanja="2012-06-05 13:01:49" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>DR_Bratina_Tomaz_2012.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>DR_Bratina_Tomaz_2012.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>40FD6D5B08EBCF3147BC207BDCAD61BC</MD5>
      <SHA256>e5bcc25c61c99ee60cef49bce78203b61bdac1268ac637f374ed1689caf69fa4</SHA256>
      <UUID>97d1aa8a-7c07-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/e4fd7d46-3e72-4fa3-83cd-1df8c5dc2381</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=42637</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="292593"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.08" Koda="2.08" Naziv="Doktorska disertacija" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
