<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="37041" NadgradivoID="0" NRID="8762231" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=37041" StOgledov="3492" StPrenosov="242" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 01:08:08" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-37041">20.500.12556/DKUM-37041</PID>
  <Naslov>Statistical Properties of Time-dependent Systems</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov> Statistične lastnosti časovno odvisnih sistemov</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>In the dissertation I have dealt with time-dependent (nonautonomous) systems,
the conservative (Hamiltonian) as well as dissipative, and investigated their dynamical
and statistical properties.  In conservative (Hamiltonian) time-dependent  systems the
energy is not conserved, whilst the Liouville theorem about the conservation of the phase
space volume  still applies. We are interested to know, whether the system can gain
energy, and whether this energy can grow unbounded, up to infinity, and we are
interested in the system&#039;s behaviour in the mean, as well as its statistical
properties. An example of such a system goes back to the 1940s, when Fermi proposed
the acceleration of cosmic rays (in the first place protons) upon the collisions
with moving magnetic domains in the interstellar medium of our Galaxy,
and in other galaxies. He then proposed a simple mechanical one-dimensional  model,
the so-called Fermi-Ulam Model (FUM), where a point particle is moving between two
rigid walls, one being at rest and the other one oscillating. If the oscillation
is periodic and smooth, it turned out in a nontrivial way, which is, in the
modern era  of understanding the chaotic dynamical systems, well understood,
namely that the unbounded increasing of the energy (the so-called Fermi
acceleration) is not possible, due  to the barriers in form of invariant tori,
which partition the phase space into regions, between which the transitions are
not possible. The research has then been extended to other simple dyanamical
systems, which have complex dynamics. The first was so-called bouncer model,
in which a point particle bounces off the oscillating platform in a gravitational
field. In this simple system the Fermi acceleration is possible. Later
the research was directed towards two-dimensional billiard systems. It turned
out that the Fermi acceleration is possible in all such systems, which are at least
partially chaotic (of the mixed type), or even in a system that is integrable
as static, namely in case of the elliptic billiard. (The circle billiard
is an exception, because it is always integrable, as the angular momentum
is conserved even in time-dependent case.)  The study of time-dependent systems
has developed strongly worldwide around the 1990s, in particular in 2000s,
and became one of the central topics in nonlinear dynamics. It turned out,
quite generally, but formal and implicit, in the sense of mathematical
existence theorems, that in nonautonomous Hamilton systems the energy can
grow unbounded, meaning that the system ``pumps&quot; the energy from the environment
with which it interacts. There are many open questions: how does the energy
increase with time, in particular in the mean of some representative ensemble
of initial conditions (typically the phase space of two-dimensional time-dependent
billiards is four-dimensional.) It turned out that almost everywhere the power laws
apply, empirically, based on the numerical calculations, but with various
acceleration exponents. If the Fermi acceleration is not posssible, like e.g.
in the FUM, due to the invariant tori,  then after a certain time of acceleration
stage the crossover into the regime of saturation takes place, whose
characteristics also follow the power laws.  One of the central themes in
the dissertation is the study of these power laws, their critical exponents,
analytical relationships among them, using the scaling analysis
(Leonel, McClintock and Silva, Phys. Rev. Lett. 2004). Furthermore, the central
theme is the question, what happens, if, in a nonautonomous Hamilton system
which exhibits Fermi acceleration, we introduce dissipation, either
at the collisions with the walls (collisional dissipation) or
during the free motion (in-flight dissipation, due to the viscosity
of the fluid or the drag force etc.). Dissipation typically transforms
the periodic points into point attractors and chaotic components into
chaotic attractors. The Fermi acceleration is always suppressed.
We are interested in the phase portraits of </Opis>
  <TujJezik_Opis>V doktorski disertaciji sem obravnaval časovno odvisne (neavtonomne)
sisteme, tako konzervativne (hamiltonske), kakor tudi disipativne,
in raziskoval njihove dinamične ter statistične lastnosti. 
V konzervativnih časovno odvisnih sistemih se energija ne ohranja,
a Liouvilleov izrek o ohranitvi faznega volumna še vedno velja.
Zanima nas, ali lahko sistem pridobi energijo, in ali lahko ta energija
neomenejo narašča, do neskončnosti, in zanima nas vedenje
sistema v povprečju, kakor tudi njegove statistične lastnosti.
Primer takšnega problema sega v 1940. leta, ko je Fermi predlagal
pospeševanje kozmičnih žarkov (predvsem protonov) ob trkanju
s časovno gibljivimi magnetnimi domenami v interstelarnem mediju
naše galaksije, ali v drugih galaksijah. 
Predlagal je preprost mehanski enodimenzionalni
model, t.i. Fermi-Ulamov model (FUM), 
kjer se točkast delec giblje med dvema stenama, ena mirujoča,
druga pa oscilira. Če je oscilacija periodična, se je povsem netrivialno
izkazalo, kar v moderni dobi poznavanja kaotičnih dinamičnih sistemov
tudi dobro razumemo, da namreč neomejeno naraščanje energije
(t.i. Fermijevo pospeševanje; angl.: Fermi acceleration) 
ni možno, in sicer zaradi
barier v obliki invariantnih torusov, ki fazni prostor razcepijo
na območja, med katerimi prehod ni možen. Raziskave so se potem
razširile na druge preproste dinamične sisteme, ki pa imajo
kompleksno dinamiko. Najprej t.i. model odskakovanja (angl.: bouncer
model), kjer točkast delec odskakuje od oscilirajoče trdne podlage
v gravitacijskem polju. V tem preprostem modelu je Fermijevo
pospeševanje možno. Raziskave so se potem razširile na
dvodimenzionalne biljardne sisteme. Izkazalo se je, da je Fermijevo
pospeševanje možno v vseh sistemih, ki so vsaj delno kaotični
(t.i. mešanega tipa), ali pa celo v sistemu, ki je integrabilen
kot statičen sistem, namreč v primeru eliptičnega biljarda.
(Krožni biljard je izjema, saj je vedno integrabilen, ker se ohranja
vrtilna količina tudi če je časovno odvisen.)
Študij časovno odvisnih hamiltonskih sistemov se je močno
razvil v svetovnem okviru nekako v 1990. letih, še prav posebej
v 2000. letih, in je postal ena osrednjih tem nelinearne dinamike.
Pokazalo se je
 precej splošno a formalno in implicitno, v smislu
matematičnih eksistenčnih izrekov, da v neavtonomnih hamiltonskih
sistemih energija lahko neomejeno narašča, se pravi, da sistem
neomejeno &#039;&#039;črpa&quot; energijo iz okolja, s katerim interagira. 
Veliko je odprtih vprašanj: kako
narašča energija s časom, predvsem v povprečju za neke
reprezentativne ansamble začetnih pogojev (tipično je fazni
prostor dvodimenzionalnih časovno odvisnih biljardnih sistemov
štiridimenzionalen). Izkaže se, da veljajo skoraj povsod potenčni
zakoni, empirično, na osnovi numeričnih računov, a z zelo
različnimi eksponenti pospeševanja (angl.: acceleration exponents).
Če pa Fermijevo pospeševanje ni možno, kot npr. v FUM,
zaradi invariantnih torusov, potem po določenem času 
faze pospeševanja nastopi faza prehoda (angl.: crossover)
v nasičenje (angl.: saturation), katerih karakteristike prav tako
sledijo potenčnim zakonitostim. Ena osrednjih tem v doktorskem delu
je študij teh potenčnih zakonov, njihovih kritičnih eksponentov,
ter analitičnih povezav med njimi, uporabljajoč skalirno
analizo (Leonel, McClintock in Silva, Phys. Rev. Lett., 2004). Nadalje je 
centralna tema vprašanje, kaj se zgodi, če v neavtonomnem
hamiltonskem sistemu, kjer obstaja Fermijevo pospeševanje, 
vključimo disipacijo, bodisi v trkih ob stenah (trkovna disipacija)
ali pa med &#039;&#039;letom&quot; (angl.: in-flight) (npr. zaradi viskoznosti tekocine ali
zaradi sile upora, itd.). Disipacija tipično spremeni periodične
točke v točkaste atraktorje, kaotične komponente pa v
kaotične atraktorje. Fermijevo pospeševanje ni več možno. Zanimajo nas fazni
portreti sistema, in tudi
kako se njihova struktura spreminja s spreminjanjem parametrov
sistema (bifukarcijska analiza). Ob d</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>nonlinear dynamics</Beseda>
    <Beseda>dynamical systems</Beseda>
    <Beseda>conservative and dissipative
systems</Beseda>
    <Beseda>time-dependent systems</Beseda>
    <Beseda>Fermi acceleration</Beseda>
    <Beseda>billiards</Beseda>
    <Beseda>kicked systems</Beseda>
    <Beseda>chaos</Beseda>
    <Beseda>chaotic and periodic attractors</Beseda>
    <Beseda>bifurcations</Beseda>
    <Beseda>boundary crisis</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>nelinearna dinamika</Beseda>
    <Beseda>dinamični sistemi</Beseda>
    <Beseda>konservativni in disipativni
sistemi</Beseda>
    <Beseda>časovno odvisni sistemi</Beseda>
    <Beseda>Fermijevo pospeševanje</Beseda>
    <Beseda>biljardi</Beseda>
    <Beseda>brcani sistemi</Beseda>
    <Beseda>kaos</Beseda>
    <Beseda>kaotični in periodični atraktorji</Beseda>
    <Beseda>bifurkacije</Beseda>
    <Beseda>kriza roba</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>D. F. M. de Oliveira]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m" DRIVER="info:eu-repo/semantics/doctoralThesis">Doktorska disertacija</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2012-07-31 14:18:54</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2012-09-19 13:37:42</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-04-22 11:07:24</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2021-04-16 03:54:37</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2012</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>[Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="38702" Ime="Diego" Priimek="Fregolente Mendes De Oliveira" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="33565" Ime="Marko" Priimek="Robnik" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="3475043" Afiliacija="" ArrsID="11337" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">530.182(043.3)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/19304200">19304200</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:MGF3WS3Q</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="48597" DatotekaNRID="8418610" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="16870831" VelikostDatotekeKratko="16,09 MB" DatumVstavljanja="2012-07-31 14:21:02" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>DR_Fregolente_Mendes_De_Oliveira_Diego_2012.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>DR_Fregolente_Mendes_De_Oliveira_Diego_2012.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>1C07A36BA7B1882192A5AF557E7703C7</MD5>
      <SHA256>5ee93f6cbbf4dfcf0ddfd867f5be0192034eb73d9059e85727efe0578e4f073a</SHA256>
      <UUID>25ae8359-7c08-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/c87875f8-1bd5-4c27-b8cd-dde5944c14fd</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=48597</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1033" Oznaka="" Dolzina="535715"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="11" Kratica="FNM" ZavodEvsID="0000084" Logo="FNM_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FNM_logo.gif">Fakulteta za naravoslovje in matematiko</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.08" Koda="2.08" Naziv="Doktorska disertacija" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
