<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="37757" NadgradivoID="0" NRID="993752" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=37757" StOgledov="3015" StPrenosov="103" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-02 11:45:54" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-37757">20.500.12556/DKUM-37757</PID>
  <Naslov>Die stilistische Funktion von Fluchwörtern in autobiographischen Texten – eine translatologische Analyse anhand der Autobiographie von Miles Davis</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Stilistične funkcije kletvic v avtobiografskih besedilih – translatološka analiza na podlagi avtobiografije Milesa Davisa</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Fluchen ist eines der Phänomene, deren Herkunft bis heute unerklärt bleibt. Einige behaupten, Fluchwörter seien so alt wie die Menschheit selbst. Aber für ein Phänomen, das uns schon so lange begleitet, ist es interessant, dass es bis heute noch nicht ganz definiert ist. Definitionen in Wörterbüchern wie Duden geben uns den Eindruck, Fluchen sei eine Folge von Wut. Zwar können wir das nicht leugnen, wir können dem aber auch nicht ganz zustimmen: Am Beispiel von Miles Davis werden wir sehen, dass Fluchwörter oft eine Folge von Begeisterung, Bewunderung und einfacher Betonung von momentanen, nicht unbedingt negativen Gefühlen sind. Fluchen kann sogar eine Angewohnheit sein oder eine Strategie, die eine Person einsetzt, wenn ihm oder ihr die Wörter fehlen, mit denen er seine Gedanken, Gefühle usw. ausdrücken will.
Obwohl in verschiedenen Sprachen aus diversen Bereichen Fluchwörter geschöpft werden, können zwischen dem Englischen, Deutschen und Slowenischen Parallelen aufgewiesen werden. In allen drei Sprachen sind Fluchwörter aus dem skatologischen, religiösen und sexuellen Bereich vorhanden. Sie unterscheiden sich nur darin, welcher von den Bereichen in einer Sprache besser vertreten ist. So dominieren im Slowenischen und Englischen Fluchwörter aus dem sexuellen Bereich, im Deutschen ist aber der Skatologische am meisten produktiv.
Fluchen war lange als eine Angewohnheit der niedrigen Gesellschaftsschichten angesehen. Sie sind aber nicht die einzigen, denn man kann auch Menschen aus den höheren Schichten fluchen hören. Zahlreiche Autoren machen heutzutage darauf aufmerksam, dass die klassische Aufteilung der Gesellschaft in schichten heute unzureichend ist. Wichtiger als Schichten sind heutzutage die Einflüsse von der Familie und (kleinen) Interessensgruppen. Eine solche Gruppe stellten die schwarzen Jazzmusiker in der goldenen Jazzepoche in New York dar. Unter sich haben sie einen besonderen Slang oder Jargon entwickelt, in dem es an Fluchwörtern nur wimmelte.
Dieses Vokabular hat auch Miles Davis übernommen, und so kann man in seiner Autobiographie zahlreiche Fluchwörter finden, die auf verschiedene Art und Weise eingesetzt werden. Meine Analyse habe ich auf drei Fluchwörter beschränkt: motherfucker, nigger und bitch. Bei jedem habe ich erst die Funktion im Original analysiert, die ich danach mit den Übersetzungen verglichen habe. Am Ende habe ich noch einen Vergleich zwischen den Übersetzungen gemacht. Bei der Suche nach Argumenten habe ich mir mit dem Korpus Fidaplus und einem slowenischen (SSKJ) und deutschen (Duden) Universalwörterbuch geholfen.
Das erste und häufigste Fluchwort in meiner Analyse war motherfucker. Es hat sich ergeben, dass es viele Funktionen einnimmt und mit verschiedenen Konnotationen vorkommt. Der slowenische Übersetzer hat versucht, eine Übersetzungslösung pro Funktion zu behalten. So benutzte er pizdun, wenn im Original Menschen gemeint waren, und pizdarija, wenn es um Objekte, Situationen usw. ging. So eine Einigkeit konnte in der deutschen Übersetzung nicht nachgewiesen werden, denn hier wurde motherfucker oft mit dem Fremdwort Motherfucker übersetzt, manchmal hat der Übersetzer aber entsprechende deutsche Wörter verwendet (z.B. Scheißkerl oder Arschloch). Oft hat er Fluchwörter sogar völlig ausgelassen und lieber neutrale Wörter benutzt, wie z. B. Typen oder Jungs. Interessant ist es, dass in dem Fall, in dem Davis motherfucker für seinen Vater benutzt hat, beide Übersetzer Fluchwörter ausgelassen haben. Wenn damit aber eine Frau gemeint war, haben sie beide behalten.
Das zweite Fluchwort in meiner Analyse war nigger. Hier waren sich die Übersetzungen ziemlich ähnlich: Der slowenische Übersetzer hat das Wort črnuh benutzt (das Wort hat sich schon als eine prototypische Übersetzung dafür durchgesetzt). Der deutsche Übersetzer hat aber das Lehnwort Nigger benutzt, dass in dieser Form im Deutschen schon lexikalisiert ist.
Das letzte Wort in meiner Analyse war bitch. Mit dem Wort hat Davis die Frauen benannt, zu denen er keine besondere N</Opis>
  <TujJezik_Opis>Preklinjanje je eden od pojavov, katerih izvor ostaja do danes nepojasnjen. Nekateri trdijo, da so kletvice tako stare kot človeštvo samo. Ampak za pojav, ki nas spremlja že tako dolgo, je zanimivo, da še danes ni natančno definiran. Definicije v slovarjih, kot so Duden, nam dajo vtis, da je preklinjanje zgolj posledica jeze. Tega sicer ne moremo zanikati, ne moremo se pa tudi povsem strinjati. Na primeru Milesa Davisa bomo namreč videli, da je uporaba kletvic mnogokrat tudi posledica navdušenja, občudovanja in preprostega poudarjanje trenutnih čustev, ki niso nujno negativna. Uporaba kletvic je lahko celo del navade ali strategija, po kateri seže posameznik, kadar mu v določeni situaciji zmanjka besed, s katerimi bi lahko izrazil svoje misli, čustva, občutenja.  
Kljub temu da v različnih jezikih in kulturah črpamo kletvice z različnih področij, lahko med slovenščino, nemščino in angleščino najdemo podobnosti. Vsi trije jeziki poznajo kletvice s skatološkega, z religioznega in s spolnega področja. Razlikujejo se le v tem, katero področje je v posameznem jeziku bolj zastopano. Tako prevladuje v angleščini in slovenščini spolno področje, v nemščini pa je najproduktivnejše skatološko. 
Preklinjanje je dolgo veljalo za značilnost najnižjih družbenih slojev. A ti niso edini, ki kolnejo; pogosto namreč lahko slišimo preklinjati tudi ljudi iz višjih slojev. Zato številni sodobni avtorji  opozarjajo na to, da klasična družbena razdelitev na sloje danes več ne zadošča za karakterizacijo ljudi, ki preklinjajo. Bolj pomembni kot družbeni sloji so vplivi družine in (manjših) interesnih skupin. Ena takšnih skupin so bili črnski jazz glasbeniki v zlatem obdobju jazza v New Yorku. Med sabo so izoblikovali poseben sleng ali žargon, v katerem je kar mrgolelo kletvic. 
To besedišče je prevzel tudi Miles Davis, zato najdemo v njegovi avtobiografiji  številne kletvice, ki so uporabljene na veliko različnih načinov. Moja analiza se je omejila na tri kletvice: motherfucker, nigger in bitch. Pri vsaki sem najprej analiziral njeno funkcijo v izvirniku, to sem primerjal s prevodoma in na koncu sem primerjal prevoda med sabo. Pri argumentiranju sem si pomagal s korpusom Fidaplus in slovenskim (SSKJ) ter nemškim slovarjem (Duden).
Prva in tudi najpogostejša kletvica v moji analizi je bila motherfucker. Izkazalo se je, da lahko nastopa v številnih funkcijah in z raznimi konotacijami. Slovenski prevajalec se je trudil obdržati en prevod glede na funkcijo, če je to le bilo mogoče. Tako je uporabil besedo pizdun, kadar so bili z motherfucker v izvirniku mišljeni ljudje, in pizdarija, kadar je šlo za predmete, situacije. Takšne  enotnosti ni bilo opaziti v nemškem prevodu, saj je tam motherfucker velikokrat kar  preveden s tujko Motherfucker, včasih je prevajalec uporabil nemško ustreznico, npr. Scheißkerl ali Arschloch, v veliko primerih pa je prevajalec kletvico izpustil in uporabil nezaznamovane oz. nevtralne besede, kot na primer Typen ali Jungs. Zanimivo je to, da sta v primeru, v katerem se je motherfucker nanašal na Milesovega očeta, oba prevajalca izpustila kletvice. V primeru, ko je bila mišljena ženska, pa sta oba obdržala kletvici. 
Druga kletvica v moji analizi je bila nigger. Prevoda sta si tukaj dokaj podobna: slovenski prevajalec je uporabil besedo črnuh, ki se počasi že uveljavlja kot tipičen prevod angleške besede (tudi v poeziji in drugih oblikah pisanih besedil). Nemški prevajalec pa je uporabil kar besedo Nigger, ki je v takšni obliki v nemščini tudi že leksikalizirana. 
Zadnja beseda moje analize je bila bitch. S to besedo je Davis imenoval ženske, do katerih ni čutil čustvene bližine oz. jih ni spoštoval. S tem je torej izrazil določeno distanco do njih. Oba prevajalca sta v nekaterih primerih prevode omilila z besedami, kot so punce in Frauen. V teh primerih prevoda nista bila najustreznejša, kajti distanca do teh oseb se je zmanjšala. Tako v slovenščini kot v nemščini obstaja cel spisek besed, ki lahko ustrezajo besedi bitch,</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Übersetzung</Beseda>
    <Beseda>Fluchwörter</Beseda>
    <Beseda>Miles Davis</Beseda>
    <Beseda>Jazz</Beseda>
    <Beseda>Konnotation</Beseda>
    <Beseda>Kontext</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>prevod</Beseda>
    <Beseda>kletvice</Beseda>
    <Beseda>Miles Davis</Beseda>
    <Beseda>Jazz</Beseda>
    <Beseda>konotacija</Beseda>
    <Beseda>kontekst</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[M. Praprotnik]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1031" ISO639-3="deu">Nemški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2012-09-10 11:31:01</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2012-11-14 13:25:18</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-04-24 22:05:38</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2021-04-18 03:38:58</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2012</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="39295" Ime="Matjaž" Priimek="Praprotnik" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="16946" Ime="Melanija" Priimek="Fabčič" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">811.111:(043.2).78</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/19483656">19483656</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:IFCROUEF</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="50204" DatotekaNRID="841382" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="377415" VelikostDatotekeKratko="368,57 KB" DatumVstavljanja="2012-09-12 12:53:57" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UNI_Praprotnik_Matjaz_2012.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UNI_Praprotnik_Matjaz_2012.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>225042BD597721E059D9621FDC543E50</MD5>
      <SHA256>32fe3527a57085297d631835b11150d3f20296f6b3bda810414d0e0d2b63247c</SHA256>
      <UUID>534658c2-7c08-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/34dcccea-b53f-48d3-b4ed-7e92c9de1104</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=50204</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1031" Oznaka="" Dolzina="133277"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
