<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="38319" NadgradivoID="0" NRID="995760" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=38319" StOgledov="2197" StPrenosov="140" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-02 21:53:16" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-38319">20.500.12556/DKUM-38319</PID>
  <Naslov>MEDNARODNA TRGOVINA TURČIJE, KITAJSKE IN POLJSKE Z EVROPSKO UNIJO</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>INTERNATIONAL TRADE OF TURKEY, CHINA AND POLAND WITH EUROPEAN UNION</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Danes se večina gospodarstev sveta nahaja v najtežji situaciji po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja. EU se je zagotovo znašla v najtežji situaciji odkar obstaja in zelo pogosto se porajajo vprašanja, kako naprej. Ali bo ostala v tej obliki, kot je danes ali se bo morala preoblikovati?

EU kot največji svetovni uvoznik seveda vpliva na ves svet. Gospodarstva katerih razcvet je slonel na močnem izvozu na trg EU so se sedaj znašle pred velikim izzivom. Vse tri države, ki sem jih analiziral, izvozijo večino svojih izdelkov in storitev prav na velik trg EU. V tem pogledu je v najtežji situaciji Poljska, ki na trg EU izvozi okoli 80 % vsega svojega izvoza, sledi ji Turčija z okoli 50 % in nazadnje Kitajska z okoli 18 %. 

Vse tri države so se v zadnjih desetih letih zelo preoblikovale. Turčija postaja vedno bolj pomemben gospodarski faktor na področju Evrope oziroma bližnjega vzhoda. 
Kitajska postaja velesila na vseh področjih, struktura njenega gospodarstva se bistveno spreminja, pogoji na katerih je skozi leta gradila visoko gospodarsko rast počasi izginjajo. Zelo zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo v prihodnje. Poljska, ki je prišla in socialističnega bloka postaja vse uspešnejša na gospodarskem področju. Do sedaj se je uspešno upirala gospodarski krizi. Njen BDP se ni skrčil niti v letu 2009, ko je gospodarska kriza v EU prišla najbolj do izraza.  

Zagotovo se morajo vse tri države za svoj uspeh do neke mere zahvaliti mednarodnemu trgovanju. Vse tri države so izredno zanimive in specifične, zaradi te svoje drugačnosti menim, da lahko svetu veliko ponudijo. 

Nemogoče je napovedati, kako se bodo stvari razvijale v prihodnje in kako dobro bodo posamezne države  uspele izkoristiti svoje priložnosti in zmanjšati slabosti.            </Opis>
  <TujJezik_Opis>Today, the majority of the world economies are in the most difficult situation after the major crisis in the nineteen thirties. The EU has certainly found themselves in the most difficult situation since its existance. Given this fact, there is a question which remains: how to proceed? Will the EU remain in this form as it is today or will it have to transform?

The EU as the world&#039;s largest importer has the influence on the whole world. Economies, whose prosperity was based on strong exports to the EU market, are now facing major challenges. All of three countries I have analyzed, export most of their products and services in the large EU market. Consequently, Poland is in the most difficult situation, because of its 80% export to the EU market, then Turkey with around 50% and finally China by around 18% export to the EU market..

In the last ten years, all of three countries have gone through major transformations. Turkey is becoming more and more important economic factor in the Europe and in the Middle East. China is becoming a superpower in all areas. The structure of its economy is significantly changing and also the conditions on which it is built through years of high economic growth, are slowly disappearing. It will be interesting to see what will happen in the future. Poland, which came from socialist block, is becoming more and more successful in the economic field. So far, it has successfully resisted the economic crisis. Furthermore, its GDP has not shrunked even in 2009, when the economic crisis in the EU came to be most prominent.

All of three countries may, to some extent, thank for the success to international trade. Moreover, all of them are very interesting and specific and because of their diversity, they can offer a lot to the world.

It is impossible to predict how the things will evolve in the future, how well will the individual countries take advantage of their opportunities and how well will they be able to minimize their weaknesses.            </TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Evropska Unija</Beseda>
    <Beseda>Turčija</Beseda>
    <Beseda>Kitajska</Beseda>
    <Beseda>Poljska</Beseda>
    <Beseda>izvoz</Beseda>
    <Beseda>uvoz</Beseda>
    <Beseda>BDP</Beseda>
    <Beseda>inflacija</Beseda>
    <Beseda>FDI</Beseda>
    <Beseda>Svetovna banka</Beseda>
    <Beseda>gospodarska rast</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>European Union</Beseda>
    <Beseda>Turkey</Beseda>
    <Beseda>China</Beseda>
    <Beseda>Poland</Beseda>
    <Beseda>exports</Beseda>
    <Beseda>imports</Beseda>
    <Beseda>GDP</Beseda>
    <Beseda>inflation</Beseda>
    <Beseda>FDI</Beseda>
    <Beseda>World Bank</Beseda>
    <Beseda>economic growth</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[T. Hriberšek]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb14" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2012-09-24 08:16:12</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2012-12-20 11:58:33</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-04-26 03:09:54</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2021-04-19 03:08:18</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2012</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Velenje</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="39396" Ime="Tomaž" Priimek="Hriberšek" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="14484" Ime="Darja" Priimek="Boršič" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">339.5</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/11296540">11296540</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:WNYKFUTY</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="51197" DatotekaNRID="842103" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="389389" VelikostDatotekeKratko="380,26 KB" DatumVstavljanja="2012-09-24 12:35:01" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UNI_Hribersek_Tomaz_2012.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UNI_Hribersek_Tomaz_2012.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>B96B496BE727019DB3A36202BFD92904</MD5>
      <SHA256>718a5621298d6943881ecdcee080d21917c471aadf75eae32313c531be48f986</SHA256>
      <UUID>7a2b34ce-7c08-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=51197</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="92471"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="2" Kratica="EPF" ZavodEvsID="0000079" Logo="EPF_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/EPF_logo.gif">Ekonomsko-poslovna fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
