<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="38796" NadgradivoID="0" NRID="15966" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=38796" StOgledov="4417" StPrenosov="483" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 19:44:28" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-38796">20.500.12556/DKUM-38796</PID>
  <Naslov>Strahovi pri otrocih v starosti od 3 do 10 let</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Fears in children aged 3 to 10 years</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Strah je občutek, ki ga poznamo vsi iz lastnih doživetij. Strahovi se pojavljajo pri vseh otrocih, strah pa je odvisen tudi od otrokove starosti, spola, prirojenih značilnosti, družine in širšega socialnega okolja, kjer otrok živi. Strahovi  se v veliki meri pojavijo tudi pri otrocih takrat, kadar morajo zaradi bolezni v bolnišnico. Pri obvladovanju travmatske situacije, ko mora otrok bolnišnico, igra pomembno vlogo zraven staršev tudi medicinska sestra, ki mora imeti poleg splošnih znanj tudi znanje razvojne psihologije, poznati pa mora tudi različne potrebe otroka v posameznih življenjskih obdobjih. Pomembno je, da medicinska sestra obvlada različne tehnike komunikacije, ki jih prilagaja otrokovi starosti. 
Raziskovalna metodologija. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot inštrument raziskovanja smo uporabili dva anketna vprašalnika, enega za predšolske otroke in enega za šolske otroke. Vprašanja so odprtega in zaprtega tipa. Dobljene rezultate smo analizirali in statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter jih predstavili v obliki grafov.                                         
Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da se po mnenju staršev največ 74,47 % predšolskih otrok boji fantazijskih bitij, 65,96 % otrok se boji bolečine in kot tretji najpogostejši strah pri predšolskih otrocih je strah pred temo in nočnimi morami 53,91 %. Strahovi pri šolskih in predšolskih otrocih se razlikujejo, saj se na prvem mestu pri šolskih otrocih 55,56 %  pojavlja strah pred slabimi ocenami. 76,60 % predšolskih otrok vedno zaupa svoje strahove svojim staršem, pri šolskih otrocih pa zaupajo svoje strahove le v 44,50 %. Rezultati so prav tako pokazali, da se medicinske sestre boji le 8,51 % predšolskih otrok, šolski otroci se medicinske sestre ne bojijo.
Sklep. Ugotovili smo, da se strahovi predšolskih in šolskih otrok razlikujejo, saj velja, da postanejo strahovi z otrokovo starostjo številčnejši, različni ter tudi močnejši. S starostjo se otrokovo okolje razširja, zato prihaja v stik z vedno več dražljaji, ki lahko sprožijo strah. Nekatere strahove lahko pri otroku vzbudijo resnične izkušnje z dražljaji, (npr. glasni zvoki) ali z neprijetnimi dogodki (npr. otrok se boji psov, ker ga je nekoč ugriznil pes). Prišli smo do spoznanja, da je zelo pomembno, da starši razumejo otrokove strahove, saj se obdobja strašljivosti vlečejo skozi večji del zgodnjega ter srednjega otroštva. Pomembno je, da so starši z otrokom in njegovimi strahovi potrpežljivi, ga pomirijo, pobožajo, vzamejo v naročje, da mu pomagajo preko strahu s tem, da mu dajo občutek varnosti in zaščite ter da dajo otroku vedeti, da jim lahko vedno zaupa svoje strahove.            </Opis>
  <TujJezik_Opis>Angst ist ein Gefühl, das wir alle aus unseren eigenen Erlebnissen sehr gut kennen. Die Ängste kommen bei allen Kindern vor, die Angst des Kindes hängt aber auch von seinem Alter, den angeborenen Eigenschaften, der Familie und des weiteren sozialen Umfeldes, in dem das Kind lebt. ab. Die Ängste treten im großen Maße dann auf, wenn die Kinder wegen einer Krankheit ins Krankenhaus müssen. Bei der Beherrschung der traumatischen Situation, wenn das Kind ins Krankenhaus muss, spielt außer den Eltern eine große Rolle auch die Krankenschwester, die neben den allgemeinen Kenntnissen auch über die Kenntnisse in der Entwicklungspsychologie verfügen muss, außerdem muss sie auch über die unterschiedliche Bedürfnisse des Kindes in den einzelnen Lebensabschnitten Bescheid wissen. Wichtig ist es, dass die Krankenschwester die unterschiedlichen Kommunikationstechniken beherrscht, die sie dann dem Alter des Kindes anpassen kann. 
Untersuchungsmethodologie. Bei der Erstellung der Diplomarbeit haben wir die deskriptive Methode mit dem Studium der sowohl heimischen als auch der ausländischen Literatur verwendet. Die Untersuchung basierte auf der quantitativen Methodologie. Als Untersuchungsinstrument verwendeten wir für die Umfrage zwei Fragebögen, den einen für Kinder im Vorschulalter und den anderen für die Kinder im Schulalter. Die Fragen waren vom offenen und vom geschlossenen Typ. Die gewonnenen Ergebnisse haben wir analysiert und mithilfe des Computerprogramms Microsoft Excel statistisch bearbeitet und sie dann in Form von Grafen dargestellt.                                          
Ergebnisse. Die Ergebnisse der Untersuchung zeigen, dass nach Meinung der Eltern der Großteil der Kinder 74,47 % im Vorschulalter Angst vor Fantasiewesen hat. 65,96 % der Kinder hat Angst vor Schmerzen und als dritthäufigste Angst der Kinder im Vorschulalter tritt die Angst vor der Dunkelheit und vor den nächtlichen Albträumen auf 53,91 %. 
Die Ängste bei Schulkindern und den Vorschulkindern unterscheiden sich insoweit, da bei den Schulkindern an erster Stelle die Angst vor schlechten Schulnoten steht 55,56 %.  76,60 % der Kinder im Vorschulalter vertraut seine Ängste immer seinen Eltern an, bei den Kindern im Schulalter vertrauen ihre Ängste nur noch 44,50 % ihren Eltern an. Ebenfalls zeigten die Ergebnisse, das nur 8,51 % der Kinder im Vorschulalter Angst vor den Krankenschwestern haben, während die Kinder im Schulalter keine Angst vor den Krankenschwestern haben. 
Schlussfolgerung. Wir haben festgestellt, dass sich die Ängste der Kinder im Vorschulalter von denen im Schulalter unterscheiden, dass die Ängste mit dem zunehmenden Alter des Kindes zahlreicher, unterschiedlicher und auch stärker werden. Mit dem älter werden des Kindes erweitert sich auch sein Umfeld, es kommt mit immer mehr Reizeinflüssen in Kontakt, die auch Ängste auslösen können. Einige Ängste können beim Kind auch durch wahre Erfahrungen mit Reizen (z.B. laute Klänge) oder durch unangenehme Ereignisse (z.B. das Kind hat Angst vor dem Hund, da es einmal vom Hund gebissen worden ist) ausgelöst werden. Wir sind zur Erkenntnis gekommen, dass es sehr wichtig ist, dass die Eltern die Ängste der Kinder verstehen, da sich die Abschnitte der Ängstlichkeit durch den größten Teil der frühen und mittleren Kindheit ziehen. Wichtig ist es, dass die Eltern mit dem Kind und seinen Ängsten geduldig umgehen, dass sie es beruhigen, streicheln, in den Schoss nehmen, dass sie ihm helfen dabei, diese Angst zu überwinden, dass sie ihm das Gefühl der Geborgenheit und Sicherheit und vor allem, dass ihnen die Kinder immer ihre Ängste vertrauen können.            </TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>strah</Beseda>
    <Beseda>predšolski otrok</Beseda>
    <Beseda>šolski otrok</Beseda>
    <Beseda>medicinska sestra</Beseda>
    <Beseda>komunikacija</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Angst</Beseda>
    <Beseda>Kind im Vorschulalter</Beseda>
    <Beseda>Schulkind</Beseda>
    <Beseda>Krankenschwester</Beseda>
    <Beseda>Kommunikation</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[P. Dietner]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1031" ISO639-3="deu">Nemški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2012-10-22 10:29:43</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2012-12-13 16:36:23</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-05-04 13:41:11</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2023-12-31 03:32:26</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2012</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="40156" Ime="Petra" Priimek="Dietner" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="13174" Ime="Jadranka" Priimek="Stričević" AltIme="Jadranka Stričevič; Jadrnaka Stričević; Jadranka Stricevic" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="5159267" Afiliacija="" ArrsID="22931" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="23251" Ime="Barbara" Priimek="Kegl" AltIme="" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">364.624.6-053.4</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1862820">1862820</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:TOQB2YKH</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="52078" DatotekaNRID="9677" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1274517" VelikostDatotekeKratko="1,22 MB" DatumVstavljanja="2012-10-22 10:32:49" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>VS_Dietner_Petra_2012.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>VS_Dietner_Petra_2012.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>67E4E3CA754CA12A8A111D5A040878F2</MD5>
      <SHA256>744f5f4ff4aba3e40bb31228600da2514c38d1eff479a22a809e8b6e62e0c22c</SHA256>
      <UUID>904f2c81-7c08-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/73f5aab5-866c-41d3-9035-68b302603cf1</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=52078</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="142788"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="14" Kratica="FZV" ZavodEvsID="0000087" Logo="FZV_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FZV_logo.gif">Fakulteta za zdravstvene vede</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
