<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="39464" NadgradivoID="0" NRID="1000710" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=39464" StOgledov="3438" StPrenosov="321" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 10:02:21" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-39464">20.500.12556/DKUM-39464</PID>
  <Naslov>POGLEDI SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH KOMUNISTOV NA NACIONALNO VPRAŠANJE MED OBEMA VOJNAMA</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>THE VIEWS OF SLOVENE AND CROATIAN COMMUNISTS ON THE NATIONAL QUESTION DURING THE BOTH WORLD WARS</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Slovenski in hrvaški komunisti so v obdobju med vojnama na področju narodnostne problematike zagovarjali celoten diapazon različnih stališč in usmeritev. Na eni strani so te vključevale podporo &#039;državnemu&#039; unitarizmu in centralizmu, na drugi pa je bila v obdobju revolucionarne vneme v ospredju težnja po dezintegraciji jugoslovanske države na samostojne republike. Kot pravi koncept se je naposled izkazala federalizirana Jugoslavija, ki so jo komunisti zagovarjali od srede 30-ih let 20. stoletja, realizirali po drugi svetovni vojni. Čeprav so slovenski komunisti in njihovi hrvaški sodrugi delovali v okviru enotne Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), na političnem področju, vsaj v začetku, niso imeli glavne besede. Oboji so namreč prehodili dolgo pot od perifernih, a inovativnih akterjev reševanja narodnostne problematike, do ideološko-politično enakopravnih subjektov znotraj strankarske matice ter končno prevzeli vlogo kreatorjev in realizatorjev lastnih narodnostnih rešitev. Na takšen razvoj so vplivali trije dejavniki: notranjepolitični razvoj v prvi jugoslovanski državi, v kateri je narodnostni gordijski vozel, poleg socialnih preturbacij, predstavljal osrednje politično vozlišče in glavni destabilizacijski element. Na zunanjepolitičnem odru je s svojimi direktivami, ki so se prilagajale interesom celotnega komunističnega gibanja, osrednjo vlogo igrala Kominterna. Vse pomembnejše notranjepolitične prekretnice in globalni politični zasuki so vplivali tudi na odnose znotraj KPJ. To so skozi celotno medvojno obdobje pretresali frakcijski boji. Preplet naštetega je pripomogel k temu, da so se slovenski in hrvaški komunisti, kljub primarnemu interesu – revoluciji, priključili narodnoafirmacijskemu toku in na določeni točki razvoja postali državotvorni element z zaslugami pri dozorevanju Slovencev in Hrvatov v moderna naroda.            </Opis>
  <TujJezik_Opis>The Slovene and Croatian communists spoke in favour of a whole array of different standpoints regarding issues of nationality in the period between both world wars. On the one hand, these included support of ‘state’ unitarism and centralism but on the other hand, the period of revolutionary fervour gave rise to an aspiration for disintegration of the Yugoslavian country into independent republics. Alas, the right concept turned out to be a federalised Yugoslavia the communists had been favouring since the middle of the 1930s; it was realised after World War II. Although Slovene communists and their Croatian comrades operated inside a unified Communist Party of Yugoslavia (KPJ), they were not in charge, at least not from the beginning. This is because both had walked a long way, starting as peripheral but innovative agents of solving the issues of nationality and later becoming the ideologically – politically equal subjects inside the main party and in the end assuming the role of creators and realisers of their own national solutions. This development was influenced by three factors: the development of internal politics inside the country of Yugoslavia where the national Gordian knot along with social perturbations represented the main political hub and the main destabilisation element. The Comintern played the main role on the stage of foreign policy with its directives which were continuously tailored to the interests of the communist movement as a whole. All important internal changes and changes of global policy also influenced the relations inside the KPJ. It was continually shaken by fractional struggles during the period between both wars. The synergy of all these factors led to the outcome where Slovenian and Croatian communists joined the national-affirmation flow despite their primary interest – revolution; at a certain point they became a state-formative element with credits in the ripening of Slovenes and Croatians into modern nations.            </TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Komunistična partija Jugoslavije</Beseda>
    <Beseda>slovenski komunisti</Beseda>
    <Beseda>hrvaški komunisti</Beseda>
    <Beseda>narodnostno vprašanje</Beseda>
    <Beseda>kraljevina Jugoslavija</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Yugoslav Communist Party</Beseda>
    <Beseda>Slovenian Communists</Beseda>
    <Beseda>Croatian Communists</Beseda>
    <Beseda>National Question</Beseda>
    <Beseda>Kingdom of Yugoslavia</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[K. Brvar]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m2" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2013-01-17 13:50:54</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2013-01-29 15:15:51</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-05-12 22:58:13</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2021-04-22 03:18:12</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2012</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="40712" Ime="Klemen" Priimek="Brvar" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="18118" Ime="ANDREJ" Priimek="RAHTEN" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">329.15(497.4/.5):323.1&quot;1920/1941&quot;(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8665118">8665118</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:WW6JATJE</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="53374" DatotekaNRID="843891" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1156619" VelikostDatotekeKratko="1,10 MB" DatumVstavljanja="2013-01-17 13:51:29" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Brvar_Klemen_2013.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Brvar_Klemen_2013.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>12A835E2CE7D0290D1EB1F8BC48E0693</MD5>
      <SHA256>0d65015e6730d0784862664e6b8ab6fbfbb9776894eeb59f8b814579d94f30e9</SHA256>
      <UUID>2359036a-7c09-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/16fbaba9-9f20-44c8-a8cf-f0d35ef2e3e7</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=53374</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="489967"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
