<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="39741" NadgradivoID="0" NRID="1027348" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=39741" StOgledov="6872" StPrenosov="1742" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 13:04:06" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-39741">20.500.12556/DKUM-39741</PID>
  <Naslov>SPODBUJANJE RAZVOJA OTROŠKE RISBE</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>SUPPORTING THE DEVELOPMENT OF A CHILD&#039;S DRAWING</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Različni avtorji se strinjajo, da obstajajo v otrokovem življenju različne faze risanja (Horvat in Magajna, 1987; Karlavaris, 1986; Marjanovič Umek in Zupančič, ur., 2004; Pogačnik Toličič, 1986; Toličič in Smiljanič, 1979; Troj, 1997). Niso si popolnoma enotni v navajanju, kdaj se začne oziroma konča katera izmed le-teh, toda edini so si v tem, da obstajajo. Vzgojitelji lahko z napačnimi metodami pri likovni vzgoji zavirajo razvoj otroške risbe, dušijo otroško ustvarjalnost in zavirajo razvoj pozitivne otrokove samopodobe (Belamarić, 1986). Otroška risba nam mnogokrat nudi pogled v psihično življenje otroka, saj lahko preko nje izvemo o marsikateri otrokovi stiski in mu pomagamo. Vendar je zato potrebno globlje poznavanje govorice otroške risbe (Pogačnik Toličič, 1986). Psihologi uporabljajo otroško risbo v diagnostične namene (Cugmas, 2003). Istočasno pa nam otroško risanje nudi tudi terapevtske možnosti. Preko risanja se lahko sprostijo otroške frustracije, strahovi; izrazijo se žalost, trpljenje... (Malchiodi, 1997). V diplomski nalogi sem preučila, kako vzgojiteljice/vzgojitelji spodbujajo razvoj otroške risbe. Ugotavljala sem, ali vzgojiteljice/vzgojitelji:
● individualizirajo likovno ustvarjanje otrok, ki so na različnih stopnjah razvoja 
risbe;
● dovoljujejo samostojnost pri likovnem izražanju;
● otroke učijo likovnih shem;
● spodbujajo terapevtski pomen likovnega ustvarjanja;
● poskušajo prepoznavati otrokovo psihično doživljanje s pomočjo risbe.
Ugotovila sem, da vzgojiteljice/vzgojitelji včasih individualizirajo likovno ustvarjanje otrok, otrokom dovoljujejo samostojnost pri likovnem izražanju, da otroke učijo likovnih shem, spodbujajo terapevtski pomen likovnega ustvarjanja in se trudijo prepoznavati otrokovo psihično doživljanje s pomočjo risbe.            </Opis>
  <TujJezik_Opis>Different authors agree that there exist various drawing phases in a child&#039;s life. (Horvat in Magajna, 1987; Karlavaris, 1986; Marjanovič Umek in Zupančič, ur., 2004; Pogačnik Toličič, 1986; Toličič in Smiljanič, 1979; Troj, 1997). They do not have exactly the same view on that when each phase begins and ends, but they all believe in their existence. Educators can hinder the development of the child&#039;s drawing by implementing wrong methods, they can suffocate child&#039;s creativity and the creation of a positive self-image (Belamarić, 1986). The child&#039;s drawing often offers an insight into his/her psychic life, because with it we can find out a lot about child’s distress and therefore it enables us to help the child, but a thorough understanding of a child’s drawing is needed for that (Pogačnik Toličič, 1986). Psychologists use a child’s drawing for diagnostic purposes (Cugmas, 2003) and it also offers them therapeutic possibilities. A child’s frustrations, fears can be loosen; sorrow, suffering are expressed by their drawing (Malchiodi, 1997). In my diploma work is explored how educators encourage the development of child’s drawing. I also state it if educators:
● individualize an artistic creativity of children who are on a different levels of drawing’s development 

● allow independency at artistic expression

● teach artistic schemes to children

● encourage the therapeutic meaning of artistic creativity

● try to recognize a child’s psychic experience through his/her drawing

I state it that educators sometimes individualize children’s artistic expression, 

they allow them independency at artistic expression, they teach children 

artistic schemes, encourage the therapeutic meaning of artistic creativity and 

try to recognize a child’s psychic experience through his/her drawing.            </TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>otrok</Beseda>
    <Beseda>otroška risba</Beseda>
    <Beseda>razvoj</Beseda>
    <Beseda>spodbujanje</Beseda>
    <Beseda>pomen</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>child</Beseda>
    <Beseda>child’s drawing</Beseda>
    <Beseda>development</Beseda>
    <Beseda>encouragement</Beseda>
    <Beseda>meaning</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[A. Vindiš Brozović]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2013-02-23 15:28:23</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2013-03-27 12:12:24</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-05-12 23:11:01</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2021-04-22 03:34:03</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2013</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="40932" Ime="Alenka" Priimek="Vindiš Brozović" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="14922" Ime="Zlatka" Priimek="Cugmas" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">159.9(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/19772168">19772168</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:5FTENM4D</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="53945" DatotekaNRID="852457" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="428088" VelikostDatotekeKratko="418,05 KB" DatumVstavljanja="2013-02-23 17:23:14" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>VS_Vindis_Brozovic_Alenka_2013.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>VS_Vindis_Brozovic_Alenka_2013.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>5E1F4F49DA1ADA9C3C84A2F843D69926</MD5>
      <SHA256>1bbea0d80d788bde29169e8f5dbd4d29ff70b94ba838616e38d38e1a86c20297</SHA256>
      <UUID>32613feb-7c09-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/4d528736-99f1-4470-9cba-67d129fdb7c4</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=53945</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="128805"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="10" Kratica="PEF" ZavodEvsID="0000089" Logo="PEF_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/PEF_logo.gif">Pedagoška fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
