20.500.12556/DKUM-40680 MOTIVACIJA ZA BRANJE LITERARNEGA BESEDILA V 1. IN 2. TRILETJU MOTIVATION FOR READING A LITERARY TEXT IN THE FIRST AND SECOND TRIENNIUMS Cilj diplomske naloge je bil raziskati, kaj učitelji vedo o motivaciji za branje književnih besedil in katere motivacijske strategije uporabljajo ter kaj o njih menijo. Raziskavo smo fokusirali v tri področja motivacije za branje književnosti, in sicer v dolgoročno bralno motivacijo, motivacijo za vodeno branje integralnih besedil (domače branje, bralna značka, tekmovanje za Cankarjevo priznanje) in motivacijo za branje izbranega literarnega besedila (motivacija v okviru komunikacijske književne vzgoje). V teoretičnem delu diplomske naloge smo spregovorili o splošni motivaciji, o vrstah motivacije in njenih pristopih. Opredelili smo tudi bralno motivacijo, spregovorili o njenih prvinah ter opisali razvijanje bralne motivacije v razredu in na šoli. V nadaljevanju teoretičnega dela je tekla beseda še o dolgoročnih motivacijskih strategijah, na koncu pa še o motivacijskih strategijah pred branjem v okviru komunikacijskega modela književne vzgoje. V empriričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo. Pri slednji smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja opravili intervjuvanje sedmih učiteljic 2. razreda in sedmih učiteljic 5. razreda. Ugotovljeno je bilo, da učiteljice 2. in 5. razreda menijo, da je dolgoročna bralna motivacija pomembna in da tako učiteljice 2. kot tudi 5. razreda v praksi uporabljajo različne strategije. Ugotovili smo tudi, da obstajajo razlike med učiteljicami 2. in 5. razreda pri motiviranju učencev za vodeno branje integralnih besedil. Ugotovljeno je bilo, da učiteljice 2. razreda pri domačem branju upoštevajo želje učencev in ga same načrtujejo, medtem ko morajo učiteljice 5. razreda nastopiti bolj strogo, vendar pa učenci tukaj sodelujejo pri načrtovanju domačega branja. Ugotovili smo tudi, da pri bralni znački učiteljicam 2. in 5. razreda ni potrebno dodatno motivirati učence, prav tako pa v obeh razredih učenci le delno sodelujejo pri izbiri del in pri preverjanju. Pri učiteljicah 2. razreda je bilo ugotovljeno, da je pri nekaterih učencih za Cankarjevo priznanje potrebna motivacija, pri drugih pa le-ta ni potrebna. Pri učiteljicah 5. razreda pa je bilo ugotovljeno, da jim ni potrebno motivirati učencev za Cankarjevo priznanje, saj je prijava učencev samostojna. Ugotovljeno je bilo, da se pri motivaciji za branje izbranega literarnega besedila pojavljajo določene razlike med učiteljicami 2. in 5. razreda. Na pripravljenost učencev v 2. razredu namreč najbolj vpliva motivacija, v 5. razredu pa dobra volja učencev. Prav tako je bilo ugotovljeno, da učiteljice 2. in 5. razreda uporabljajo različne vrste motivacij za motiviranje učencev za branje in da je delo z motiviranimi učenci lažje. Učiteljice 2. razreda so kot primerni tip motivacije največkrat izpostavile gibalno in besedno motivacijo, medtem ko so učiteljice 5. razreda največkrat izpostavile glasbeno-zvokovno in predstavno motivacijo. Das Ziel der Diplomarbeit war zu erforschen, was die Lehrer über die Motivation zum Lesen literarischer Texte kennen, welche Motivations-Strategien verwenden sie und was sie darüber denken. In der Forschung konzentrierten wir uns auf drei Bereiche der Motivation zum Lesen von Literatur: die langfristige Lesemotivation, Motivation für geführte Lesen der Volltexte (Pflichtlektüre, Lesepreis, Lesewetbewerb Cankarjevo Anerkennung) und Motivation für das Lesen der ausgewählten literarischen Texte (Motivation innerhalb von literarischen Bildung). Im theoretischen Teil der Diplomarbeit sprachen wir über allgemeine Motivation, über die Art der Motivation und ihre Ansätze. Wir haben auch die Lesemotivation definiert, über ihre Elemente gesprochen und die Entwicklung der Lesemotivation in der Klasse und an der Schule beschrieben. Im Weiterem sprachen wir noch über langfristige Motivations-Strategien. Am Ende des theoretischen Teils sprachen wir noch über Motivations-Strategien vor dem Lesen in der literarischen Bildung. Im empirischen Teil verwendeten wir eine qualitative Methode. Dabei haben wir mit dem semistruktuierten Interview sieben Lehrerinnen der 2. Klasse und sieben Lehrerinnen der 5. Klasse interviewt. Es wurde festgestellt, dass die Lehrerinnen der 2. und 5. Klasse glauben, dass die langfristige Motivation wichtig ist und dass sie verschiedene Strategien verwenden. Wir haben auch festgestellt, dass es Unterschiede zwischen Lehrerinen der 2. und der 3. Klasse in der Motivation der Schüler für geführte Lesen der Volltexte ist. Es wurde festgestellt, dass die Lehrerinnen der 2. Klasse die Wünsche der Schüler berücksichtigen und selbst planen, doch die Schüler der 5. Klasse dürfen bei der Planung beteiligen. Wir haben auch festgestellt, dass in der 2. und 5. Klasse die Motivation für Lesepreis nicht nötig ist, doch bei der Auswahl der Bücher und Nachprüfung sind die Schüler nur teilweise beteiligt. Einige Schüler in der 2. Klasse brauchen noch etwas Motivation für Lesewetbewerb Cankarjevo Anerkennung. Die Schüler der 5. Klasse brauchen keine Motivation, sie entscheiden sich freiwillig für die Teilnahme. Es wurde festgestellt, dass sich die Motivation für das Lesen der ausgewählten literarischen Texte auch unterscheidet. Die Schüler der 2. Klasse brauchen noch Motivation, die Schüler der 5. Klasse aber nicht. Es wird auch festgestellt, dass die Lehrerinnen der 2. un 5. Klasse unterschiedliche Motivation verwenden, um die Schüler zu motivieren, und dass die Arbeit mit den motivierenden Schülern leichter ist. Die Lehrerinnen der 2. Klasse verwenden am meisten Bewegung und verbale Motivation, die Lehrerinnen der 5. Klasse aber Musik und visuelle Motivation. motivacija bralna motivacija razvijanje bralne motivacije v razredu in na šoli motivacija pri pouku književnosti dolgoročne motivacijske strategije motivacijske strategije pred branjem v okviru komunikacijskega modela književne vzgoje die Motivation Motivation zum Lesen Entwicklung der Lesemotivation in der Klasse und an der Schule Motivation im Unterricht der Literatur langfristige Motivations-Strategien Motivations-Strategien vor dem Lesen in der literarischen Bildung true true false [P. Navotnik] Slovenski jezik Nemški jezik Diplomsko delo 2013-06-07 11:23:13 2013-07-08 14:37:06 2022-05-02 03:07:22 2021-04-23 03:07:45 2013 0 Maribor 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 37(043.2) 19953928 URN:SI:UM:DK:WH1SX8XZ UNI_Navotnik_Petra_2013.pdf UNI_Navotnik_Petra_2013.pdf 1 02E9522497F44D03F6239DE5B7AD009F 4c80d5e703cbe58eb66574fd00846f7989ecab677cd3606c99bf3ae907fc15f7 01d5be8d-7c0a-11eb-bb7a-00155d0001ca https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=55781 Pedagoška fakulteta 0 0 0