<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="44028" NadgradivoID="0" NRID="8729218" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=44028" StOgledov="2307" StPrenosov="161" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 11:39:25" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-44028">20.500.12556/DKUM-44028</PID>
  <Naslov>Odvajanja in sorodne preslikave na nekaterih strukturah algebre in funkcionalne analize</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Derivations and related mappings on some structures in algebra and functional analysis</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Disertacija je sestavljena iz štirih delov. V prvem definiramo osnovne pojme, kot so prakolobar, polprakolobar
in standardna operatorska algebra ter dokažemo znan rezultat, da je standardna operatorska algebra prakolobar. 
Nato spoznamo pojme klasični kolobar kvocientov, levi (desni, simetrični) Martindaleov kolobar kvocientov 
ter razširjen centroid, ki izhajajo iz teorije Martindaleovih kolobarjev kvocientov.

Sledi vpeljava preslikav, kot so odvajanje, jordansko odvajanje, jordansko
trojno odvajanje, posplošeno odvajanje, levi (desni) centralizator in levi (desni) jordanski centralizator ter predstavitev
pomembnih rezultatov v zvezi z njimi. Prvi odmevnejši izrek tega področja sega v leto 1957, ko je Herstein dokazal, da je vsako jordansko odvajanje 
na prakolobarju brez elementov reda dva odvajanje. Njegov rezultat je leta 1975 na polprakolobarje 
brez elementov reda dva posplošil Cusack. M. Brešar je leta 1989 dokazal, da je vsako jordansko 
trojno odvajanje na polprakolobarju brez elementov reda dva odvajanje. 
Zalar je leta 1991 dokazal, da je vsak
levi (desni) jordanski centralizator na polprakolobarju brez elementov reda dva levi (desni) centralizator.
Chernoff je leta 1973 karakteriziral vsa linearna odvajanja na standardnih operatorskih algebrah.
Na koncu prvega poglavja predstavimo še teorijo funkcijskih identitet (Brešar - Beidar - Chebotarjeva teorija), ki jo uporabimo pri rezultatih na prakolobarjih.

V nadaljevanju predstavimo preslikave, ki zadoščajo določenim enakostim na standardnih operatorskih algebrah,
prakolobarjih ter polprakolobarjih.

V drugem poglavju obravnavamo aditivne preslikave v zvezi z odvajanji in jordanskimi odvajanji. Na standardnih
operatorskih algebrah dokažemo vrsto rezultatov, ki motivacijo črpajo iz rezultatov in domnev Vukmana, Eremite in Kosi-Ulblove.
S pomočjo teorije funkcijskih identitet na prakolobarjih dokažemo izrek, ki izhaja iz Vukmanove domneve. Sledi obravnava preslikav z določenimi lastnostmi na polprakolobarjih, ki ponekod vsebujejo enoto.

Tretje poglavje posvetimo preslikavam, ki so povezane s centralizatorji. Predstavimo
motivacijo za obravnavo dveh izrekov na standardnih operatorskih algebrah kompleksnega Hilbertovega prostora.

V zadnjem poglavju se lotimo odvajanjem sorodnih preslikav na standardnih operatorskih algebrah, prakolobarjih in 
polprakolobarjih z enoto. Navdih za študij preslikav te vrste predstavljajo rezultati, ki jih predstavimo v prvem in drugem poglavju ter enakost, ki sta jo leta 2011 objavila M. Fošner in Vukman.            </Opis>
  <TujJezik_Opis>The dissertation consists of four parts. The first part introduces prime rings, semiprime rings and standard operator algebras.
We present the proof of a known result, which states that every standard operator algebra is a prime ring.
Later we define the terms classical ring of quotients, left (right, symmetrical) Martindale ring of quotients and
extended centroid of a ring, which originate from the theory of Martindale rings of quotients.

Afterwards follows an introduction of some specific additive mappings, such as derivation, Jordan derivation,
Jordan triple derivation, generalized derivation, left (right) centralizer and left (right) Jordan centralizer.
The first result regarding the topic was published in 1957, when Herstein proved that every Jordan derivation on
a 2-torsion free prime ring is a derivation. His result was generalized on 2-torsion free semiprime rings by Cusack in 1975 and in 1989 M. Brešar proved that every Jordan triple derivation on a 2-torsion free semiprime ring is a derivation.
In 1991 Zalar showed that every left (right) Jordan centralizer on a 2-torsion free semiprime ring is left (right) centralizer. In 1973 Chernoff characterized all linear derivations on standard operator algebras. At the end of the first chapter the reader is acquainted with the theory of functional identities (Brešar - Beidar - Chebotar theory).

In the following chapters it is our aim to find the form of mappings that satisfy certain relations on standard operator algebras, prime rings and semiprime rings.

The second chapter treats additive mappings that are associated with derivations and Jordan derivations.
On standard algebras we prove a series of results, which are motivated by the work of Vukman, Eremita and Kosi-Ulbl.
Using the sophisticated theory of functional identities we prove the result that derives from Vukman&#039;s conjecture.
Further on we deal with mappings with specific properties on semiprime rings, which sometimes contain a unit.

The third chapter is devoted to mappings connected with centralizers. We introduce the reader
with the motivation for two theorems on standard operator algebras of a complex Hilbert space.

The last part of the dissertation tackles the mappings related to derivations. We study these mappings on
standard operator algebras, prime rings and unital semiprime rings. The inspiration
for dealing with such mappings comes from the results from previous chapters and also from the relation
introduced by M. Fošner and Vukman in 2011.            </TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>prakolobar polprakolobar</Beseda>
    <Beseda>Banachov prostor</Beseda>
    <Beseda>algebra omejenih linearnih operatorjev</Beseda>
    <Beseda>standardna operatorska algebra</Beseda>
    <Beseda>aditivna preslikava</Beseda>
    <Beseda>odvajanje</Beseda>
    <Beseda>jordansko odvajanje</Beseda>
    <Beseda>jordansko trojno odvajanje</Beseda>
    <Beseda>centralizator</Beseda>
    <Beseda>involucija</Beseda>
    <Beseda>funkcijska identiteta</Beseda>
    <Beseda>omejen linearen operator.</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>prime ring</Beseda>
    <Beseda>semiprime ring</Beseda>
    <Beseda>Banach space</Beseda>
    <Beseda>algebra of bounded linear operators</Beseda>
    <Beseda>standard operator algebra</Beseda>
    <Beseda>additive mapping</Beseda>
    <Beseda>derivation</Beseda>
    <Beseda>Jordan derivation</Beseda>
    <Beseda>Jordan triple derivation</Beseda>
    <Beseda>centralizer</Beseda>
    <Beseda>involution</Beseda>
    <Beseda>functional identity</Beseda>
    <Beseda>bounded linear operator.</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>N. Širovnik]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m" DRIVER="info:eu-repo/semantics/doctoralThesis">Doktorska disertacija</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2014-04-05 10:56:50</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2014-05-08 13:51:52</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-05-12 03:06:21</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2021-04-30 03:31:40</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2014</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>[Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="19424" Ime="Nejc" Priimek="Širovnik" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="19423" Ime="Joso" Priimek="Vukman" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="13136" Ime="Maja" Priimek="Fošner" AltIme="M. Fošner; Maja Fosner; Maja FoÍner; Majja Fošner" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="4934499" Afiliacija="" ArrsID="20272" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">512.552(043.3)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/20527112">20527112</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:MKGRPETR</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="63352" DatotekaNRID="8384964" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="552554" VelikostDatotekeKratko="539,60 KB" DatumVstavljanja="2014-05-05 10:04:08" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>DR_Sirovnik_Nejc_2014.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>DR_Sirovnik_Nejc_2014.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>D6F5C1971F49EE2CEE11B0E74AA4A13F</MD5>
      <SHA256>55bfc706959a713610d37439b3c15e93aa3d4ef73758ac1bd3d5018dbbeb1811</SHA256>
      <UUID>cdb3898e-7c0a-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=63352</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="172120"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="11" Kratica="FNM" ZavodEvsID="0000084" Logo="FNM_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FNM_logo.gif">Fakulteta za naravoslovje in matematiko</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.08" Koda="2.08" Naziv="Doktorska disertacija" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
