<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="44152" NadgradivoID="0" NRID="8729105" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=44152" StOgledov="2863" StPrenosov="992" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 13:37:59" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-44152">20.500.12556/DKUM-44152</PID>
  <Naslov>PRAVNA INTERPRETACIJA (NE)DOPUSTNOSTI VERSKIH SIMBOLOV V JAVNIH ŠOLAH</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Rechtsauslegung (im) Zulässigkeit religiöser Symbole in den öffentlichen Schulen</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V diplomskem delu preučujem pravni vidik (ne)dopustnosti križa kot verskega simbola v šolskem prostoru v povezavi s pravico posameznika do svobode mišljenja, vesti in vere ter pravice do laičnega izobraževanja. Navedeni pravici na mednarodni ravni, med drugimi, zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, na nacionalnem nivoju pa ustave posameznih držav. Osrednji del raziskovanega področja v sklopu moje naloge predstavlja primer Lautsi proti Italiji, ki ga je leta 2009 obravnaval prvostopenjski senat in leta 2011 veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice.
Zadeva Lautsi je v Italiji in širom evropskega prostora, tako med pravniki kot splošno, sprožila številne razprave in odprla veliko vsebinsko-vrednostnih vprašanj. Moje zanimanje je primer Lautsi pritegnil tudi zaradi dejstva, da je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice sprejel popolnoma nasprotujočo odločitev kot prvostopenjski senat istega sodišča na podlagi skoraj enakih dejstev in argumentov. Slednji je odločil, da križi (razpela) ne sodijo v učilnice javnih šol, saj naj bi omejevali versko svobodo in pravico do laičnega izobraževanja. Iz sodbe lahko nedvomno razberemo, da je križ, ki je razobešen na stene učilnic italijanskih javnih šol, simbol krščanstva in omejuje oziroma krši pravico verske svobode učencev in tudi pravico staršev, da vzgajajo svoje otroke v skladu z lastnim prepričanjem. Tri leta kasneje pa je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice sprejel diametralno nasprotno odločitev in zapisal, da Italija uživa polje proste presoje pri izvajanju učno-izobraževalnega procesa in zagotavljanju pravice staršev, da otrokom omogočijo vzgojo in izobraževanje v skladu s svojim verskim in filozofskim prepričanjem. Povedano drugače, odločitev o dopustnosti oziroma nedopustnosti križev v učilnicah javnih šol sodi po mnenju sodišča za človekove pravice v polje proste presoje vsake države. Tako naj prisotnost križev na stenah šol ne bi posegala v negativni vidik verske svobode.
Danes živimo v vse bolj pluralističnemu okolju in družbi, zato se moramo zavedati, da lahko le z medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem dosežemo družbeno blagostanje. Tako je pomembno, da posamezni pravni dokumenti, kot so Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Evropske konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah itd. določajo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Z njihovo opredelitvijo je posameznikom in skupinam omogočeno oziroma zagotovljeno, da se svobodno odločajo imeti ali sprejeti neko vero ali prepričanje, jo spremeniti, kakor tudi ne verovati. Omenjena človekova pravica določa pravico do zasebnega ali javnega izražanja posamezne vere ali prepričanja, ki obsega tudi njeno poučevanje, izpolnjevanje verskih dolžnosti, bogoslužje in opravljanje obredov in običajev.
Ker je šolsko okolje kot splošen izobraževalni proces nadvse pomembno, mora mladim in vsem učečim nuditi možnost pridobitve objektivnih informacij, pluralnega znanja in možnost osebnostnega razvoja, ki bo doprinesel h kreiranju kritičnega osebnega razmišljanja in odločitev. Vse to pa je možno doseči le v nevtralnem okolju, ki ga mora ljudem omogočiti država. Pri ustvarjanju in zagotavljanju navedenih pogojev pa naletimo na številna, žal, nasprotujoča si mnenja, ki nenazadnje kažejo na kompleksnost teme in številna (dodatna, nerešena) vprašanja. Če je pluralistična družba postala danes za mnoge samoumevna, pa vsebinski pomen besed, kot so razumevanje, sodelovanje in sprejemanje le še ni postal tako samoumeven. Tako se moramo soočiti z versko in neversko, zgodovinsko in kulturno identiteto; navedeno še posebej velja za tiste narode (mednje sodijo tudi Italijani), ki so skozi daljše zgodovinsko obdobje živeli v monoreligijskem prostoru.
V diplomskem delu sem prišla do različnih in zanimivih zaključkov. Spoznala sem, da ni enoznačnega in predvsem enost</Opis>
  <TujJezik_Opis>In  der  Diplomarbeit  erforsche  ich  den  juristischen  Aspekt  der  (Un)Zulässigkeit  des
Kreuzes als eines Religionssymbols in den Schulräumen in Bezug auf das Recht jedes Einzelnen auf 
die Meinungsfreiheit, Religion und das Glauben und in Bezug auf das Recht auf laikale Bildung. Die 
zwei oben angeführten Rechte werden von der Europäischen Konvention zum Schutze der Menschenrechte 
und Grundfreiheiten auf der internationalen Ebene und von den Verfassungen einzelner Staaten auf 
der nationalen Ebene sichergestellt. Der Fall Lautsi gegen Italien stellt das zentrale Teil des 
erforschten Bereichs innerhalb meiner Diplomarbeit dar. Dieser Fall wurde 2009 im Senat auf der 
ersten Stufe und 2011 im großen Senat des Europäischen Gerichts für Menschenrechte behandelt.

Der Fall Lautsi löste in Italien und auch im breiteren europäischen Raum sowohl unter den Juristen 
als auch im Allgemeinen zahlreiche Diskussionen aus und öffnete zahlreiche Fragen in Bezug auf den 
Inhalt und die Werte. Der Fall Lautsi fesselte mein persönliches Interesse und das Interesse 
vielleicht auch anderer Leute auch wegen der Tatsache, dass der große Senat des Europäischen 
Gerichts für Menschenrechte eine völlig gegensätzliche Entscheidung zum Senat desselben Gerichts 
auf der ersten Stufe auf der Grundlage fast gleicher Tatsachen und Argumente traf. Das 
letzterwähnte Gericht entschied, dass Kreuze (Kruzifixe) in die Klassenzimmer der öffentlichen 
Schulen nicht gehören, denn sie sollten die   Glaubensfreiheit   und   das   Recht   auf   laikale  
 Bildung   beschränken.   Aus   dem Gerichtsurteil kann man zweifelsfrei ersehen, dass das Kreuz, 
das an den Wänden der Klassenzimmer der italienischen öffentlichen Schulen hängt, das Symbol des 
Christentum ist und als solches   Folgendes beschränkt bzw. verletzt: erstens, das Recht auf 
Glaubensfreiheit der Schüler, und zweitens, das Recht der Eltern, dass sie ihre Kinder gemäß ihrer 
eigenen Überzeugung erziehen. Drei Jahre später traf der große Senat des Europäischen Gerichts für 
Menschenrechte eine diametral gegensätzliche Entscheidung und schrieb nieder, dass Italien bei der 
Durchführung des Lehr- und Bildungsprozesses und bei der Sicherstellung der Rechte der Eltern ein 
Feld der freien Beurteilung genießt, dass die Eltern den Kindern die Erziehung und Bildung gemäß 
ihren religiösen und philosophischen Überzeugungen ermöglichen. Anders gesagt, die Entscheidung 
über die Zulässigkeit bzw. Unzulässigkeit der Kreuze in den Klassenzimmern der öffentlichen Schulen 
gehört der Meinung des Gerichts für Menschenrechte nach zum Bereich der freien Beurteilung jedes 
Landes. So soll die Anwesenheit der Kreuze an den Schulwänden nicht in den negativen Aspekt der 
Glaubensfreiheit eingreifen.

Heutzutage leben wir in einer immer pluralistischer Umwelt und Gesellschaft, deswegen müssen wir 
uns bewusst sein, dass nur mit gegenseitigem Respekt und mit der Zusammenarbeit wir den  
gesellschaftlichen Wohlstand erreichen können. Hiermit ist es wichtig, dass einzelne 
Rechtsdokumente, wie z. B. Allgemeine Erklärung der Menschenrechte, Konvention zum Schutze der 
Menschenrechte und Grundfreiheiten, Internationaler Pakt über bürgerliche und politische Rechte u. 
a. das Recht auf die Redefreiheit, Gewissensfreiheit und Glaubensfreiheit bestimmen. Durch ihre 
Bestimmung wird den Einzelnen und den Gruppen ermöglicht bzw. sichergestellt, dass sie frei 
entscheiden, ob sie ein Glauben oder eine Überzeugung haben, annehmen oder ändern werden oder ob 
sie nicht glauben werden. Das oben angeführte Recht bestimmt das Recht auf die private oder 
öffentliche Äußerung der einzelnen Religion oder Überzeugung, die auch  Beibringung,  Erfüllung  
religiöser  Pflichten,  Gottesdienste,  Riten  und  Bräuche
umfasst.
Weil die Schulumgebung als ein allgemeiner Bildungsprozess sehr wichtig ist, muss sie
den Jugendlichen und allen Lernenden eine Möglichkeit zum Erwerb der objektiven Informationen, 
pluraler Kenntnisse und ein</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>svoboda mišljenja</Beseda>
    <Beseda>vesti in vere</Beseda>
    <Beseda>ločitev države in cerkve</Beseda>
    <Beseda>verski simboli</Beseda>
    <Beseda>evropsko sodišče za človekove pravice</Beseda>
    <Beseda>evropska konvencija o človekovih pravicah</Beseda>
    <Beseda>nevtralnost v javnem izobraževanju</Beseda>
    <Beseda>človekove pravice</Beseda>
    <Beseda>Lautsi proti Italiji</Beseda>
    <Beseda>pravo</Beseda>
    <Beseda>religija</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Meinungs-</Beseda>
    <Beseda>Religions- und Glaubensfreiheit</Beseda>
    <Beseda>Trennung zwischen Religion und Staat</Beseda>
    <Beseda>Religionssymbole</Beseda>
    <Beseda>Europäisches Gericht für Menschenrechte</Beseda>
    <Beseda>Europäische Konvention zum Schutze der Menschenrechte und Grundfreiheiten</Beseda>
    <Beseda>Neutralität in der öffentlichen Bildung</Beseda>
    <Beseda>Menschenrechte</Beseda>
    <Beseda>Lautsi gegen Italien</Beseda>
    <Beseda>Recht</Beseda>
    <Beseda>Religion</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[M. Stropnik]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1031" ISO639-3="deu">Nemški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2014-04-22 12:43:39</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2014-05-12 22:25:39</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-05-12 03:06:57</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2021-04-30 03:23:24</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2014</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="44425" Ime="Mojca" Priimek="Stropnik" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="15723" Ime="Matjaž" Priimek="Tratnik" AltIme="M. Tratnik; Matjaz Tratnik" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4682595" Afiliacija="" ArrsID="18739" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">348:27-52(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4676907">4676907</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:YEJBIUDY</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="63231" DatotekaNRID="8384852" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1247242" VelikostDatotekeKratko="1,19 MB" DatumVstavljanja="2014-04-22 20:09:47" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UNI_Stropnik_Mojca_2014.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UNI_Stropnik_Mojca_2014.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>7B343999D89DDF26A3354398074C6E0D</MD5>
      <SHA256>4c997ecd1d62db6fcf845f03b69c76fe628afe08d089d9331212ed458d0244c7</SHA256>
      <UUID>caf44f97-7c0a-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=63231</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="252260"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="18" Kratica="PF" ZavodEvsID="0000090" Logo="PF_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/PF_logo.gif">Pravna fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
