20.500.12556/DKUM-45036 The issue of suggestibility in witness interviewing : graduation thesis Problem sugestibilnosti pri intervjuvanju prič The interviewing of witnesses, victims and suspects normally forms an essential part of a police investigation into criminal activities. There are various factors that affect accuracy in the eyewitness testimonies, one of which are suggestive interviewing techniques (Williamson, 2007). Suggestibility is a personality trait which is often referred to as a type of psychological vulnerability. Suggestibility can challenge the interviewee’s abilities to cope with the demands of the interview as well as the demands of following court procedures. It is due to these characteristics that suggestibility has an important impact on the outcome of the interview (Gudjonsson, 2010). As shown through the work of Ridley and Gudjonsson (2013), there are several varieties of suggestibility and the effects of suggestive influence should be taken extremely seriously during investigations. Our memories can be influenced and distorted in various ways because they are vulnerable and susceptible to decay, inner biases, social demands and expectations, leading questions, misleading information, conformity and mental disability. To support this, Bruck and Melnyk (2004) indicate that individual differences in the susceptibility to suggestibility make it harder to identify exactly where and when the effects of suggestibility are likely to manifest themselves. Reliable information about the types of people who are most likely to be tainted by suggestive interviewing has not been established yet and remains a subject for further research. Intervjuvanje prič, žrtev in osumljencev tvori temeljni del kazenskega postopka. Kakovost in neoporečnost intervjujev sta ključnega pomena pri zagotavljanju pravičnega preiskovalnega postopka, ki posledično omogoča uspešnost same preiskave. Kvalitetni intervjuji zahtevajo oceno verodostojnosti intervjuvancev, kar je ena izmed najzahtevnejših nalog s katerimi se sooča kazensko pravosodje (Gudjonsson, 2006). Sugestivne tehnike intervjuvanja so eden izmed glavnih dejavnikov, ki vplivajo na doslednost pričanja očividcev (Williamson, 2007). Sugestibilnost je osebnostna lastnost, pogosto opredeljena kot neke vrste psihiloška ranljivost, ki ima moč reducirati sposobnost intervjuvanca, da bi se uspešno spoprijemal z zahtevami tako samega intervjuja kot tudi sledečih postopkov na sodišču. Prav zaradi teh lastnosti sugestibilnost kot taka pomembno vpliva na izid razgovora (Gudjonsson, 2010). Da bi identificirali morebitne psihološke ranljivosti posamezne priče, morajo policisti pri svojem delu posegati po znanju psihologije (Gudjonsson, 2010). Sodobna forenzična psihologija ponuja obilo eksperimentalo preverjenga znanja, ki ga v tujini s pridom izkoriščajo za doseganje večje učinkovitost tako preiskovalnega dela kot dela pravosodnih organov in s tem, vsaj načeloma, zagotavljajo boljšo zaščito nedolžnih osumljenih oseb. Forenzični psihologi združujejo znanje in tehnike iz področja psihologije, psihiatrije in drugih vedenjskih ved, ki jim pomagajo sestaviti podrobnejši profil vsakega posameznika vpletenega v preiskovalni postopek (Areh, 2011). Te prakse se poslužujejo predvsem Angleži, ki so po številnih pravnih zmotah v začetku dvajsetega stoletja prevzeli vodilno vlogo pri izboljšanju tehnik intervjuvanja v preiskovalnem postopku. Skrivnost njihovega uspeha na omenjem področju je prav v zavedanju, da morajo policisti pri svojem delu sodelovati z akademiki in strokovnjaki iz različnih področij. Predvsem kadar gre za intervjuvanje ranljivih prič oziroma prič s posebnimi zahtevami je sodelovanje z akademiki ključnega pomena za ugotavljanje najbolj ustreznih metod spraševanja (Gudjonsson, 2010). Ravno nasprotno pa forenzična psihologija v Sloveniji ne sodi med razvite znanosti in je večinoma omejena na delo kliničnih psihologov, ki običajno presojajo o obstoju duševnih motenj, prištevnosti, dodeljevanju otrok staršem pri razvezah ipd. Opazimo lahko nekajdesetletni zaostanek za bolje razvitimi evropskimi državami, ki je najbolj očiten v preiskovalni in sodni praksi, kjer je moč zaznati kritično pomanjkanje psihološkega znanja (Areh, 2011). Cilj tega dela je prepoznati ključne dejavnike, ki sprožajo sugestibilnost v preiskovalnih intervjujih prič in opredeliti najbolj ustrezne metode intervjuvanja s katerimi se je moč izogniti sugestijam. suggestibility witness interviews criminal investigation individual differences kriminalistično preiskovanje priče zaslišanje intervju preiskovalni intervju kognitivni intervju sugestibilnost diplomske naloge true true false T. Petek] Angleški jezik Slovenski jezik Diplomsko delo/naloga 2014-07-25 02:30:08 2014-11-06 11:33:07 2022-05-14 03:07:10 2021-04-30 03:32:28 2014 0 [Ljubljana 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 159.9:340.6(043.2) 2869482 URN:SI:UM:DK:ESSHSE1O UNI_Petek_Tjasa_2014.pdf UNI_Petek_Tjasa_2014.pdf 1 41C79C273238DD4F490A4780A0F64818 fefd0425b9ebdf013d8ee7e6c5b4c7829ab8c22cb4071911b2e9f81eb84148cd 1e18055c-7c0b-11eb-bb7a-00155d0001ca https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=66112 Fakulteta za varnostne vede 0 0 0