20.500.12556/DKUM-47757-57420ce8-1df3-3971-a2ed-3402c2044d4c Temna stran organizacij analiza maščevanja na delovnem mestu Maščevanje je eden prvotnih mehanizmov za preživetje človeške vrste. Že predniki so se zavedali, da je za preživetje potrebno sodelovanje in tako vzpostavili mehanizem, ki je kaznoval vsako vedenje, ki je sabotiralo vzajemnost. Evolucija maščevanja nas vodi od obligatornega dednega krvnega maščevanja, značilnega za plemenske kulture, v svet zakonov, v katerem je kazensko pravo legaliziralo maščevanje in ga preneslo v roke države. Tripp in Bies (2009) predstavljata dva pogleda na vire maščevanja. Prvi je pogled na vire maščevanja skozi oči menedžerjev, ki gleda predvsem na interese organizacije in njenih menedžerjev. Ta perspektiva zagovarja, da je za preprečitev tega pojava potrebno preverjati nagnjenost zaposlenih k jezi in maščevanju. Krivdo za pojav maščevanja na delovnem mestu pripisuje izključno delavcem. Drugi pa je pogled na vire maščevanja skozi oči zaposlenih. Ta pogled zagovarja tezo, da je vire oziroma vzroke za iskanje maščevanja na delovnem mestu treba iskati v različnih situacijskih dogodkih znotraj organizacij. Prispevek v svojem empiričnem delu predstavlja izvirne rezultate raziskave o maščevanju na delovnem mestu, opravljene na vzorcu 308 zaposlenih v slovenskih podjetjih. Anketiranci bi se najpogosteje na zaznano krivico odzvali spravljivo, saj je povprečna vrednost pri »spravi« najvišja (3,71). Zgolj 17,4 % anketirancev nekomu, ki jim je storil krivico na delovnem mestu, ne bi odpustilo. Najnižje vrednosti pa smo razpoznali pri združeni spremenljivki »maščevanje« (1,30). Takšnih, ki bi se vedli maščevalno zaradi zaznane krivice na delovnem mestu, je zgolj 4 %. Revenge is one of the primary mechanisms for the survival of the human species. Already ancestors have mechanisms in place that punishes behavior that undermined reciprocity. Evolution of revenge leads from the obligatory vendetta, typical of tribal culture, into the world of laws, in which the criminal law enacted revenge and passed it into the hands of the state. Tripp and Bies (2009) are presenting two very different perspectives as to why revenge occurs in the workplace. The first one is manager-centered perspective, which views revenge primarily through the eyes and interests of the organization and its managers. It demands that the answer should focus solely on employees’ personalities. The second one is employee-centered perspective, which on the other hand, focuses on the situational events that trigger revenge. In following study we are presenting original results of research on workplace revenge, based on a sample of 308 employees in Slovenian companies. Reconciliation is the most common behavioral response to a perceived injustice in the workplace. The average value of the variable “Reconciliation” is the highest (3.71). Those who would never behaved conciliatory, is only 17%. The lowest values were recorded with the variable “Revenge” (1.30). Those who would take revenge because of a perceived injustice in the workplace is only 4%. organizacije delovno mesto zaposleni deviantno vedenje agresivno vedenje ustrahovanje nasilje maščevanje preprečevanje magistrska dela true true false M. Šajt] Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo/naloga 2015-04-02 19:44:48 2015-05-12 11:04:25 2022-05-23 03:06:08 2021-05-07 03:34:06 2015 0 [Ljubljana 2015 [Ljubljana 104 str. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 005.962+316.624(043.2) 2962666 URN:SI:UM:DK:LYYU2LKQ MAG_Sajt_Monika_2015.pdf MAG_Sajt_Monika_2015.pdf 1 AD20C403C1FE70C8668D0B009051A97D bafe1e76c7d0a450eb957672f1cd4b985084a4f448e568f5a1469ab0bf01a0f8 eda717c8-7c07-11eb-bb7a-00155d0001ca https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=71069 Fakulteta za varnostne vede 0 0 0