<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="47880" NadgradivoID="0" NRID="8751797" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=47880" StOgledov="2066" StPrenosov="338" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 18:40:52" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-47880">20.500.12556/DKUM-47880</PID>
  <Naslov>VPLIV VALUTNE DIVERZIFIKACIJE DENARNIH TOKOV NA IZPOSTAVLJENOST VALUTNEMU TVEGANJU</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>THE IMPACT OF CURRENCY DIVERSIFICATION OF CASH FLOWS ON CURRENCY RISK EXPOSURE</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Za podjetja, ki poslujejo na mednarodnih trgih, in sicer v različnih valutnih območjih, je značilno, da imajo denarne tokove nominirane v različnih tujih valutah. Zaradi tega na splošno velja, da višina izpostavljenosti valutnemu tveganju narašča premo sorazmerno z naraščajočo vpletenostjo podjetja v mednarodni gospodarski prostor. Pri tem je treba upoštevati, da valutna diverzifikacija denarnih tokov lahko omeji moč posameznih vplivov, ki jih imajo spremembe v deviznih tečajih na skupno vrednost pričakovanih denarnih tokov. 

Valutna diverzifikacija denarnih tokov po navadi izhaja iz geografske diverzifikacije mednarodnega poslovanja podjetja, njen vpliv pa v glavnem temelji na možnosti izkoriščanja nizkih pozitivnih korelacij med valutami. Večja geografska razpršenost poslovanja po navadi pomeni tudi večjo diverzifikacijo valut, v katerih so nominirani denarni tokovi, kar za podjetja pomeni tudi več možnosti za medsebojno izravnavo ugodnih in neugodnih izpostavljenosti valutnemu tveganju, kar posledično vpliva tudi na zmanjšano skupno raven izpostavljenosti tovrstnemu tveganju. Različni avtorji na področju obvladovanja valutnega tveganja, na primer Brealey in Kaplanis (1995), Logue (1995), Godfrey in Yee (1996), Shapiro in Sarin (2009) ter Madura in Fox (2011), se strinjajo, da podjetja, ki poslujejo na mednarodnih trgih, pri obvladovanju valutnega tveganja razpolagajo z določenimi prednostmi, ki jih ponujajo naravne oblike zavarovanj in ki so povezane tudi z valutno diverzifikacijo denarnih tokov.

Korelacije med valutami so po navadi odvisne od povezave med dejavniki, ki vplivajo na spremembe v deviznih tečajih, ali pa nastanejo kot posledica prisotnosti tretje valute, ki vpliva na vrednost preostalih valut. Za države iz iste geografske regije so ponavadi značilne močne gospodarske povezave, ki temeljijo na geografski bližini ali podobnih gospodarskih in političnih dejavnikih. Zaradi tega naj bi imela podjetja, ki poslujejo v različnih geografskih regijah, in to v različnih valutnih območjih, več možnosti za izkoriščanje prednosti, ki so povezane z naravno obliko izravnave ugodnih in neugodnih izpostavljenosti valutnemu tveganju. S to trditvijo se na primer strinja tudi Pantzalis (Pantzalis et al. 2001), ki je v svoji raziskavi ugotovil, da so podjetja z bolj razvejano mrežo mednarodnega poslovanja uspešnejša v učinkovitem obvladovanju izpostavljenosti valutnemu tveganju. Navedeno so potrdili tudi izsledki empiričnega raziskovanja, v katerem je Makar (Makar et al. 1999) ugotovil, da pogostost uporabe valutnih izvedenih finančnih instrumentov narašča premo sorazmerno s stopnjo geografske koncentracije trgov, na katerih je prisotno podjetje.

V nalogi preučujemo vpliv, ki ga imajo različne stopnje korelacij med valutami na višino izpostavljenosti valutnemu tveganju ter raziskujemo možnosti, ki jih korelacije omogočajo pri uporabi določenih finančnih tehnik in operativnih strategij zavarovanja pred valutnim tveganjem. Namen raziskave je ugotoviti, kako pomemben je dejansko vpliv, ki ga ima valutna diverzifikacija denarnih tokov na višino skupne izpostavljenosti valutnemu tveganju. Pri tem preverjamo, ali imajo podjetja z razpršeno mrežo mednarodnega poslovanja več možnosti izkoriščanja prednosti, ki izhajajo iz valutne diverzifikacije denarnih tokov, kot podjetja, katerih poslovanje je večinoma osredinjeno na trge znotraj svoje geografske regije.

Analiza vpliva je opravljena z vidika podjetij, ki kot svojo funkcijsko valuto uporabljajo evro, in temelji na podlagi podatkov o gibanju vrednosti 48 valut iz sedmih različnih geografskih regij v dveh zaporednih časovnih obdobjih. V raziskavi ugotavljamo obstoj korelacij dolgega dosega, ki jih raziskujemo z analizo navzkrižnih korelacij z odstranjenim trendom. Ta metoda predstavlja prilagojeno obliko standardne kovariančne analize, ki jo v splošnem uporabljamo za kvantifikacijo navzkrižnih korelacij med dvema sočasno zabeleženima nestacionarnima časovnima vrstama podatkov.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Companies operating on international markets in different currency areas usually have their cash flows denominated in different foreign currencies. For that reason, the level of foreign exchange exposure is generally considered to increase proportionally to the increasing involvement of the company in the international economic sphere. It must be noted, however, that currency diversification of cash flows may reduce the intensity of individual effects of changes in exchange rates on the total value of anticipated cash flows. 

Currency diversification of cash flows usually stems from geographic diversification of a company’s international operations and its impact is largely based on the possibility of taking advantage of lower positive correlations between currencies. Greater geographic diversification usually means greater diversification of currencies in which cash flows are denominated. This translates to more possibilities for companies to balance advantageous and disadvantageous foreign exchange exposures which, in turn, also results in a lower total level of exposure to such risks.

Different authors discussing the management of currency exposure – such as Brealey and Kaplanis (1995), Logue (1995), Godfrey and Yee (1996), Shapiro and Sarin (2009) and Madura and Fox (2011) – agree that, in managing currency exposure, companies operating on international markets have certain advantages afforded by natural hedges that are also related to currency diversification of cash flows.

Currency correlations usually depend on connections between the factors affecting changes in exchange rates or are brought about due to the presence of a third currency affecting the value of other currencies. Countries from the same geographical region usually have strong economic connections based on geographic closeness or similar economic and political factors. As a result, companies operating in different geographical regions with different currency areas are supposed to have more possibilities to exploit the advantages associated with natural balancing of advantageous and disadvantageous foreign exchange exposures. This opinion is also shared by Pantzalis (Pantzalis et al. 2001) whose study concluded that companies with a more expansive network of international operations are more successful in effectively managing foreign exchange exposure. This is also supported by the findings of an empirical study (Makar et al. 1999) which concluded that the frequency of use of currency derivatives increases proportionately to the degree of geographic concentration of markets in which the company operates. 

The study examines the impact of different degrees of currency correlations on the level of foreign exchange exposure and explores the possibilities offered by correlations when using certain financial techniques and operational strategies of hedging against currency risk. The purpose of the research is to determine how important an impact currency diversification of cash flows actually has on the total level of foreign exchange exposure. It strives to ascertain whether companies with a dispersed network of international operations have more possibilities to exploit the advantages afforded by currency diversification of cash flows than companies whose operations are focused mainly on the markets within their geographical regions. 

An impact analysis was carried out from the point of view of companies using the Euro as their functional currency, based on the fluctuation of 48 currencies in seven different geographical regions over two consecutive time periods. The study looks for long-range cross-correlations using the detrended cross-correlation analysis. This method is a modification of standard covariance analysis generally used to quantify cross-correlations between two simultaneously recorded non-stationary time series.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>valutna diverzifikacija denarnih tokov</Beseda>
    <Beseda>valutno tveganje</Beseda>
    <Beseda>merjenje izpostavljenosti valutnemu tveganju</Beseda>
    <Beseda>obvladovanje valutnega tveganja</Beseda>
    <Beseda>korelacije med valutami</Beseda>
    <Beseda>analiza navzkrižnih korelacij z odstranjenim trendom</Beseda>
    <Beseda>korelacije dolgega dosega</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>currency diversification of cash flows</Beseda>
    <Beseda>foreign exchange risk</Beseda>
    <Beseda>measuring exposure of foreign exchange risk</Beseda>
    <Beseda>exchange rate risk management</Beseda>
    <Beseda>currency correlations</Beseda>
    <Beseda>detrended cross-correlation analysis</Beseda>
    <Beseda>longe-range correlations</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>M. Globočnik</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m2" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2015-04-20 21:08:49</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2016-01-25 09:39:05</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-05-23 03:06:47</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2022-05-24 03:05:49</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2015</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>[Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="48093" Ime="Maja" Priimek="Globočnik" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="46531" Ime="Žan Jan" Priimek="Oplotnik" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">336.74</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/12202268">12202268</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:WTXGJIVY</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="72109" DatotekaNRID="8409416" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="21232218" VelikostDatotekeKratko="20,25 MB" DatumVstavljanja="2015-05-31 17:15:30" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Globocnik_Maja_2015.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Globocnik_Maja_2015.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>5E826524E67E858460468A855B2F8705</MD5>
      <SHA256>a09e62589460ad6283cf0cfbd6a807a98c0898e213706240f0c8ab27e0c8c602</SHA256>
      <UUID>aa34b439-7c0b-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=72109</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="279058"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="2" Kratica="EPF" ZavodEvsID="0000079" Logo="EPF_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/EPF_logo.gif">Ekonomsko-poslovna fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
