<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="47897" NadgradivoID="0" NRID="8751852" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=47897" StOgledov="2253" StPrenosov="220" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 23:17:12" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-47897">20.500.12556/DKUM-47897</PID>
  <Naslov>Primernost obročnega preizkušanca za določitev lomne žilavosti materiala cevovoda</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Suitability of Pipe-Ring Specimen for Determination Of Fracture Toughness</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Zagotavljanje celovitosti cevovodov je ključnega pomena za varno in zanesljivo oskrbo s kemijskimi in petrokemijskimi substancami. Cevovodi so običajno konstruirani za transport zemeljskega plina kot tankostenske konstrukcije, iz katerih je težko izdelati standardne preizkušance za določanje lomnih materialnih lastnosti. Ker je poznavanje lomnomehanskih materialnih lastnosti ključno za preračun dopustne velikosti napake, je izredno pomembno zagotoviti transparenten pristop merjenja lomne žilavosti, ki ustreza predpisom in navodilom po standardih, kot so: ASTM E-1820, BS 7448, oziroma GKSS procedura. Značilno je, da so v cevovodih najbolj kritične vzdolžno (aksialno) orientirane razpoke, ki se lahko razvijejo iz raznih vključkov ali napak v materialu cevi, saj so napetosti v prečni smeri dvakrat višje kot v vzdolžni. Ker je določitev lomnih lastnosti z uporabo standardnih preizkušancev v primeru cevovoda vse prej kot enostavna, je bil kot rešitev za merjenje lomne žilavosti cevovodov v vzdolžni smeri predlagan obroč z aksialno razpoko kot preizkušanec, ki se odreže iz dela cevi in tritočkovno aksialno upogibno obremeni ter z uporabo merilne opreme določi lomna žilavosti materiala. Ker je obroč nestandardni preizkušanec, je bilo potrebno dokazati in analizirati, ali lahko obroče uporabimo kot alternativni pristop k merjenju lomnih lastnosti v primerjavi s standardnimi preizkušanci. V doktorski disertaciji je na osnovi eksperimentalnega dela, analitičnega pristopa in numeričnega analiziranja ocenjena primernost in smiselnost uporabe obročnega preizkušanca za določitev lomne žilavosti materiala. Rezultati so na osnovi primerjave prikazani v obliki numeričnih analiz, R odpornostnih krivulj in krivulj gonilne sile rasti razpoke. Preučena je tudi možnost uporabe obroča kot preizkušanca z zarezo za izvajanje meritev z vsemi pojasnjenimi učinki, ki povzročajo iniciacijo in stabilno rast razpoke. Za morebitno konstruiranje diagrama ocenitve sprejemljivosti napake sta numerično določeni funkciji za mejno obremenitev in faktor intenzitete napetosti v odvisnosti od velikosti obroča in dolžine razpoke. V okviru naloge je na enak način določen korekcijski faktor z uporabo separacijske metode v odvisnosti od radija zareze, za določitev plastičnega dela elasto-plastičnega energijskega parametra J-integrala.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The key factor for safely and reliable supply of chemical and petrochemical substances is to ensure the structure integrity of pipelines. The pipelines for natural gas and oil are usually designed as thin walled cylindrical structures. The production of standard specimens for measuring the fracture toughness is commonly very difficult. Knowing the fracture properties of the analyzed material is crucial for making an assessment of the accepted size of defects, therefore, it is important to develop the correct and transparent experimental approach of fracture toughness measurement, which follows standards, regulations, or some recommendations, like ASTM E-1820, BS 7448 standards and GKSS procedure. Most critical crack orientation, which can propagates from inclusions or defects in the material is in the axial direction. Because in transverse (radial) direction the stresses are twice as high as in the longitudinal (axial) direction. As a solution for the measuring of the fracture toughness in axial direction, the Pipe-Ring specimen has been proposed. The approach of measuring the fracture toughness of the pipeline material using Pipe-Ring specimen and clip gauge (extensimeter) is easy. The specimen, which is cut off form pipe segment, contains only machine made notch. All what is left to do is to experiment the ring on the hydraulic machine as axial three point bend loading. Because the ring as the specimen is not standardized, it has been necessary to show and prove how and if it is possible to use the ring as an alternative option for the standard specimen for testing and determining fracture properties of testing material. In the frame of the experimental, analytical, and numerical approaches, the results of the proposed procedure and comparison between the standard and non-standard specimen are shown. The results are presented as numerical results, resistance, and crack driving force curves. In the covered research of the dissertation, we have also investigated the possibility of using pipe-ring specimens as rings without prior fatigue precracking. For the eventual design of the failure assessment diagram, the numerically obtained stress intensity factor (SIF) and limit load (LL) functions in the reliance of the ring size or the crack depth have been calculated. In the same way, the plastic correction factor using Separation method has been obtained to calculate the plastic part of the elasto-plastic energy parameter J-integral.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Merjenje lomne žilavosti</Beseda>
    <Beseda>cevovod</Beseda>
    <Beseda>vzdolžne razpoke</Beseda>
    <Beseda>upogibanje</Beseda>
    <Beseda>obroč</Beseda>
    <Beseda>diagram ocenitve sprejemljivosti napake</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Fracture toughness testing</Beseda>
    <Beseda>pipeline</Beseda>
    <Beseda>axial crack</Beseda>
    <Beseda>bending</Beseda>
    <Beseda>ring</Beseda>
    <Beseda>failure assessment diagram</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>A. Likeb]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m" DRIVER="info:eu-repo/semantics/doctoralThesis">Doktorska disertacija</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2015-04-22 21:27:03</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2015-06-30 11:07:04</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-05-23 03:06:53</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2021-05-08 03:20:21</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2015</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>[Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="48114" Ime="Andrej" Priimek="Likeb" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="47768" Ime="Nenad" Priimek="Gubeljak" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">[620.178.2+539.42]:621.643(043.3)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/280409344">280409344</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:CXMGM0TV</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="72985" DatotekaNRID="8419443" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="13577960" VelikostDatotekeKratko="12,95 MB" DatumVstavljanja="2015-07-01 15:14:37" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.07.2015" Zaporedje="0">
      <Naziv>DR_Likeb_Andrej_2015.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>DR_Likeb_Andrej_2015.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>2BE12C734E6BC2E9B35269222643E95D</MD5>
      <SHA256>1a544c1b02682c0e0c8cecd328476aa46a554aa1b273091834a6071522d814a7</SHA256>
      <UUID>06cdb2ab-7c08-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=72985</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="315541"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="7" Kratica="FS" ZavodEvsID="0000085" Logo="FS_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FS_logo.gif">Fakulteta za strojništvo</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.08" Koda="2.08" Naziv="Doktorska disertacija" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
