<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="54802" NadgradivoID="0" NRID="8900587" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=54802" StOgledov="1742" StPrenosov="237" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 18:47:01" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-54802">20.500.12556/DKUM-54802</PID>
  <Naslov>Model umeščanja bioplinskih projektov v okolje - predlog za dosego energetskih ciljev za bioplin do 2020</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Modell der Platzierung von Biogasanlageprojekten in die Umwelt – Vorschläge zur Erreichung der Energieziele für Biogas bis 2020</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Bioplinske elektrarne so naprave, ki iz bioplina proizvajajo zeleno energijo. Spadajo med najbolj inovativne in najbolj čiste tehnologije na obnovljive vire energije. Ker ta tehnologija pri procesu izgradnje in procesu delovanja ne povzroča negativnih vplivov na okolje, hkrati pa predeluje organske odpadke živalskega in rastlinskega izvora, ter s preprečevanjem uhajanja toplogrednih plinov zmanjšuje onesnaževanje ozračja, po kriterijih ustreza poimenovanju zelena tehnologija.

Tehnologija pridobivanja bioplina sega daleč v zgodovino. V neuradnih virih je mogoče zaslediti, da uporaba bioplina sega vse do 10. stoletja pred našim štetjem v Asirijo. Viri ga omenjajo tudi v 16. stoletju našega štetja v Perziji. Podrobnejše raziskave o koristi pridobivanja bioplina so se pričele v 17. stoletju. Prva bioplinska naprava je bila postavljena v 19. stoletju v Bombaju. Sodobna bioplinska tehnologija, ki jo danes poznamo se je v Evropi razvijala v zadnjih 60 letih, ki se nadgrajuje ter izboljšuje še naprej. V Sloveniji so prve bioplinske elektrarne bila zgrajene v letu 2002.

Kmetijska bioplinska elektrarna nazivnih moči med 30 in 250 kW je za slovensko agrarno okolje, glede na velikost kmetij ter njihove razpoložljive pridelovalne površine, najprimernejša. Večje zanimanje ter izgradnja teh projektov bi ob močno upadajočem trendu pridelave pridelkov za prehransko samooskrbo na slovenskem podeželju lahko preprečilo nadaljnje opuščanje pridelovalnih površin ter omogočilo ponovno oživitev kmetijskih panog. Bioplinska naprava kot dodatna panoga na kmetiji nudi dodaten prihodek, hkrati zmanjšuje stroške za električno energijo, plin ali toplotno energijo. Pri tem nudi brezplačno toplotno energijo in možnost gojenja kultur, ki zahtevajo dodatno ogrevanje ali za nadaljnjo prodajo v mrežo daljinskega ogrevanja za ogrevanje drugih objektov. Predelani organski ostanki zaradi svoje sestave predstavljajo visokokakovostno naravno gnojilo, ki z uporabo omogoča kvalitetne pridelke. Proces anaerobne fermentacije je v gnojilu zmanjšal vsebnost patogenih organizmov in uničil semena plevela, kar preprečuje prenašanje bolezni in plevela v rodovitno zemljo in ji omogoča boljšo kakovost.

Kljub prednostim, ki jih ti projekti omogočajo, so se na slovenskem podeželju zelo slabo razvili, saj trenutno ne beležimo niti ene kmetijske bioplinske naprave nazivne moči do 50 kW. Vzrok so na eni strani visoki investicijski in obratovalni stroški, na drugi pa slabi kreditni pogoji bančnih programov. Dodatni zaviralec je podporna shema, ki kmetijskih mikro projektov ne podpira na učinkovit način. Model umeščanja projektov mikro bioplinskih naprav bo izpostavil ključne korake, ki so potrebni za nastanek sprememb v smeri povečevanja interesa in številnejše izvedbe projektov mikro bioplinskih naprav na slovenskih kmetijah.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Modell der Platzierung von Mikro Biogasanlageprojekten in die Umwelt – Vorschläge zur Erreichung der Energieziele für Biogas bis 2020

Biogasanlagen sind Kraftwerke, die aus Biogas Ökostrom produzieren. Sie gehören zu den innovativsten Technologien im Bereich der Erneuerbaren Energien. Da die Technologie bei dem Bau und Betrieb keine negative Auswirkungen auf die Umwelt verursacht, und Abfälle aus tierischen und pflanzlichen Ursprungs verarbeitet, wobei sie die Luftverschmutzung durch Verhindern vom Austreten von Treibhausgasen vermeidet, entspricht sie damit den Kriterien, wodurch sie als grüne Technologie bezeichnet werden kann.

Die Technologie der Biogasproduktion reicht weit in die Geschichte zurück. In den anekdotischen Quellen kann festgelegt werden, dass die Verwendung von Biogas aus dem 10. Jahrhundert vor Christus aus Assyrien stammt. In den Quellen wird Biogas auch im 16. Jahrhundert nach Christus in Persien erwähnt. Detaillierte Studien zum Nutzen von Biogasproduktion begannen im 17. Jahrhundert. Die erste Biogasanlage wurde im 19. Jahrhundert in Bombay gebaut. Moderne Biogastechnologie, die man heute kennt, wurde in Europa in den letzten 60 Jahren entwickelt, wird aber noch immer weiter verbessert. Die Erste Biogasanlage in Slowenien wurde im Jahr 2002 gebaut.

Landwirtschaftliche Biogasanlagen mit Nennleistung zwischen 30 und 250 kW sind, hinsichtlich auf die Größe der Bauernhöfe und deren verfügbaren landwirtschaftlichen Flächen, für slowenische landwirtschaftliche Gebiete am besten geeignet. Größeres Interesse für diese Projekte würde bei der deutlich rückläufigen Tendenz in dem Pflanzenanbau für die Nahrungsmittelselbstversorgung in der slowenischen Landwirtschaft weitere Aufgabe der Produktionsflächen verhindern und Wiederbelebung der Landwirtschaftlichen Flächen ermöglichen. Eine Biogasanlage als zusätzliche Branche auf dem Bauernhof bietet auf einer Seite zusätzliche Einnahmen und auf anderer Seite mindert sie die Kosten für Strom, Gas oder Wärme. Dies bietet verschiedene  Möglichkeiten wie kostenlose Wärme für eigenen Bedarf, den Anbau von Kulturpflanzen, die zusätzliche Heizung erfordern oder für weiteren Verkauf in das Fernwärmenetz, um andere Gebäude zu beheizen. Die verarbeiteten organischen Rückstände werden aufgrund ihrer Zusammensetzung zu einem hochwertigen Naturdünger, der mit seiner Verwendung hochwertige Ernte ermöglicht. Der Prozess der anaeroben Vergärung verringert im Dünger den Gehalt von Krankheitserregern und Unkrautsamen, wodurch die Übertragung von Krankheiten und Unkräuter in den fruchtbaren Boden verhindert und eine bessere Qualität der Erde ermöglicht ist.

Trotz der Vorteile, die diese Projekte bieten, haben sie sich in der slowenischen Landschaft sehr schlecht entwickelt. Zurzeit gibt es nämlich keine einzige Landwirtschaftliche Biogasanlage mit der Nennleistung bis 50 kW. Der Grund dafür sind die hohen Investitions- und Betriebskosten und sehr schlechte Kreditbedingungen. Der zusätzliche Inhibitor ist der Fördersystem, der die landwirtschaftlichen Mikroprojekte nicht effektiv unterstützt. Der Modell der Platzierung von Mikro Biogasanlageprojekten in die Umwelt wird die wichtigsten Schritte hervorheben, die nötig sind für das zunehmende Interesse in zahlreichender Einführung von Mikro Biogasanlageprojekten auf slowenischen Bauernhöfen.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Bioplin</Beseda>
    <Beseda>mikro bioplinske elektrarne</Beseda>
    <Beseda>obnovljivi viri energije</Beseda>
    <Beseda>zelene tehnologije</Beseda>
    <Beseda>zelena energija</Beseda>
    <Beseda>podnebne spremembe</Beseda>
    <Beseda>toplogredni plini.</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Schlüsselwörter:
Biogas</Beseda>
    <Beseda>Mikro Biogasanlagen</Beseda>
    <Beseda>Erneuerbare Energiequellen</Beseda>
    <Beseda>grüne Technologien</Beseda>
    <Beseda>grüne Energie</Beseda>
    <Beseda>Klimaänderung</Beseda>
    <Beseda>Treibhausgase.</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[J. Hudernik]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1031" ISO639-3="deu">Nemški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m2" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2015-09-13 22:31:42</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2016-02-10 09:52:49</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-06-06 03:07:09</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2021-05-12 03:35:28</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2015</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="53175" Ime="Jana" Priimek="Hudernik" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="47309" Ime="Igor" Priimek="Vrečko" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">620.92/.98</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/12212252">12212252</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:S3AH6CMW</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="85950" DatotekaNRID="8914888" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1886263" VelikostDatotekeKratko="1,80 MB" DatumVstavljanja="2016-02-02 22:25:39" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Hudernik_Jana_2016.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Hudernik_Jana_2016.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>EBD15099DFBF9FBBB2570A5244F55506</MD5>
      <SHA256>7d4427e445d39b0a23fdb683a8f388f6f0c9a851708d8807a6e43771fee3b19e</SHA256>
      <UUID>c66c9f47-7c07-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=85950</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="238034"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="2" Kratica="EPF" ZavodEvsID="0000079" Logo="EPF_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/EPF_logo.gif">Ekonomsko-poslovna fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
