<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="59751" NadgradivoID="0" NRID="9145495" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=59751" StOgledov="1625" StPrenosov="160" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 10:37:01" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-59751">20.500.12556/DKUM-59751</PID>
  <Naslov>ANGLICIZMI V BESEDOTVORNEM POSTOPKU ZLAGANJA</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>ANGLIZISMEN IM WORTBILDUNGSPROZESS KOMPOSITION</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V diplomski nalogi sem skušala prikazati, kako so angleški izrazi vplivali na nemški besedotvorni proces zlaganja v zadnjih desetih letih. V ta namen sem v zbirki novih besed ˝Die Wortwarte˝ poiskala in zbrala zloženke, ki vsebujejo enega ali več anglicizmov. Tako je nastala nekakšna zbirka tovrstnih besed. Te besede sem nato preštela, jih razvrstila glede na njihovo zgradbo in opazovala.
Izkazalo se je, da je približno 1/3 vseh besed, ki so nastale v zadnjih desetih letih, anglicizmov ali pa te vsebujejo. Velika večina teh besed so zloženke, ki poleg nemških besed vsebujejo še angleške kot sestavne dele. Takšna vrsta zloženk je zelo razširjena. Pri tem se anglicizmi obnašajo enako kot nemške besede. Dobro se vežejo tako s preprostimi besedami kot s kompleksnimi tvorjenkami, besednimi zvezami in tudi celimi stavki. Najpogosteje se pojavljajo kot eden izmed dveh delov podstave neke zloženke. Iz vsega tega lahko sklepamo, da se anglicizmi dobro prilagodijo jezikovnemu kodu nemškega jezika.
Tematična analiza teh besed prikaže, kako zelo dogajanje v družbi vpliva na nastanek novih besed. Novi izumi in novi dogodki dajejo govorcem novo pogovorno tematiko in s tem nove priložnosti za iznajdbo novih besed. Zaradi globalizacije, tehničnega napredka in splošne odprtosti družbe v jezik prihajajo zmeraj nove tujke, ki jih govorci ustvarjalno uporabijo za tvorjenje novih besed. Pri tem pa ustvarjalnost nima meja. Anglicizmi se pogosto pojavljajo v publicističnem jeziku, strokovnih jezikih in našem vsakdanu. Pogosto jih govorci uporabljajo, da bi se izrazili z določenim stilom, bodisi želijo bolje pritegniti pozornost sprejemnikov, jih bolje nagovoriti ali pa želijo le izraziti svoj življenjski slog. 
Jezikoslovci na jezike gledajo zelo različno. Nekateri so zelo kritični in menijo, da angleški izrazi zelo spreminjajo jezik. Drugi pa jezik vidijo kot sistem, ki se neprestano spreminja in razvija, zato menijo, da anglicizmi jezik še obogatijo. Kot kaže, bodo anglicizmi tudi v prihodnje bogatili nemški jezik.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Die Sprache verändert sich mit der Gesellschaft, sie lebt mit uns. Die Sprecher erfinden neue Wörter und lassen veraltete hinter sich. Bei der Interaktion mit einer anderen Sprachkultur gelangen fremde Wörter in die Sprache und werden wie heimische verwendet. Eine besonders verbreitete Sprache, die in den letzten Jahren praktisch alle europäische Sprachen verändert hat, ist Englisch.  
In dieser Diplomarbeit wird beobachtet, wie sehr englische Ausdrücke den Wortbildungsprozess Komposition in den letzten 10 Jahren beeinflusst haben.  
In dem ersten Teil dieser Arbeit wird ein Überblick über die theoretische Grundlage des Wortbildungsprozesses Komposition und Fremdwortbildung geschaffen. Der zweite, empirische Teil, beinhaltet eine Analyse in den letzten 10 Jahren entstandener Komposita, mit einem oder mehreren Anglizismen als Bestandteil. Zu diesem Zwecke werden in der Neologismen-sammlung Die Wortwarte solche Komposita gesucht und gesammelt. 
Es ist herausgekommen, dass ungefähr 1/3 aller, in den letzten 10 Jahren entstandener Wörter allgemein ein entlehnter Anglizismus sind, oder sie beinhalten einen. Die Mehrheit dieser Wörter sind Komposita mit einem Anglizismus als einen der Bestandteile. Sie kommen in fast allen Kompositionstypen vor und in den drei größten Wortarten: das Substantiv, das Verb und das Adjektiv. Dabei verhalten sie sich wie heimische Wörter. 
Anglizismen kommen am meisten in den Bereichen der Informationstechnologie, Wirtschaft, Politik und Gesellschaft vor. Bei der Thematischen Analyse zeigt sich, wie sehr das Geschehen in der Gesellschaft den neuen Wortschatz beeinflusst. Neue Erfindungen und Ereignisse geben den Sprechern neue Gesprächsthemen und dabei Gelegenheiten neue Wörter zu bilden. Wegen der Globalisierung, technischen Entwicklung und allgemeinen Offenheit der europäischen Gesellschaft, gelangen viele Fremdwörter in unsere Sprachen, die die Sprecher dann kreativ verwenden. Und hierbei hat die Kreativität keine Grenzen. Es gibt einige verschiedene Ansichten verschiedener Linguisten über Anglizismen. Einige Linguisten sehen sie kritisch an, mit der Begründung, sie verändern die deutsche Sprache drastisch. Andere sehen die Sprache als ein sich ständig veränderndes, entwickelndes System und sehen Anglizismen als eine Bereicherung der Sprache. Und wie es scheint, werden Anglizismen auch in der Zukunft die Deutsche Sprache bereichern.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>zloženka</Beseda>
    <Beseda>anglicizem</Beseda>
    <Beseda>besedotvorje</Beseda>
    <Beseda>zlaganje</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Komposition</Beseda>
    <Beseda>Anglizismus</Beseda>
    <Beseda>Kompositum</Beseda>
    <Beseda>Wortbildung</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[A. Kučinić]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1031" ISO639-3="deu">Nemški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2016-05-26 18:03:38</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2016-06-22 13:02:58</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-06-21 03:06:46</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2019-07-11 11:24:21</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2016</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="58052" Ime="Alenka" Priimek="Kučinić" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="51946" Ime="Vida" Priimek="Jesenšek" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">811.112.2&#039;373.45(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/22301448">22301448</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:KLII494S</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="93368" DatotekaNRID="8951776" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="3519094" VelikostDatotekeKratko="3,36 MB" DatumVstavljanja="2016-06-02 10:42:28" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UN_Kucinic_Alenka_2016.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UN_Kucinic_Alenka_2016.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>EF4D74879DB67AE937D245449E3721EF</MD5>
      <SHA256>5b9e938e48f436a49f2d30e5d2bc405b27221601a44f79da7866a74a888e5d35</SHA256>
      <UUID>9d788b39-7c0c-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=93368</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="246203"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
