20.500.12556/DKUM-60846 POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJE Special VAT Scheme for Travel Agents V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU. The master's thesis presents travel agencies’ taxation issue from the point of view of their imposition of value added tax. The European Directive allows the Member States to use a special tour operator's scheme which provides only for the margin, the difference in price, obtained by the travel agent in respect of the services rendered to the customer to be subject to the value added tax. The condition laid down by such legislation is that the tour operator acts on its own behalf and for its own account and, providing its services, uses the goods and services supplied by other taxable persons. The result of such taxation is that the purchased service gets subject to taxation at the place where it is actually supplied, whereas the services charged by the tour operator are taxed where the headquarters of the travel agency is. The application of this scheme enables the travel agency services to regard the service as a composite (combined) service, and charges them as such directly to the traveller. The question is raised of who is the customer – the client that purchases and uses these services. Is the customer the final purchaser (usually a travel arrangement is purchased by a natural person) or can another travel agency purchase and resell the travel arrangement to the final customer? This question was highlighted in the first part of the paper with a detailed analysis of the scheme's provisions. The original Council Directive on the common value added tax scheme from 1977 defined the scope of the special scheme in paragraph 1, Article 26, and used the term »customer«, however, the term »traveller« was used in the following paragraphs. The Council Directive in 2006 used the same terminology, however, the problem emerged during the translation of this provision to the languages of the Member States, as some countries used the term »customer« as the entity ordering the services only used once, and some Member States used the term »traveller« throughout. For the purposes of the margin scheme the »traveller« is not necessarily someone who travels. The legislator's intention was that the word »traveller« is not limited only to a narrow category of persons, but applies to »customers« that benefit the holiday package and includes other travel agencies which resell this service. Otherwise the principle of neutrality between taxable persons would be infringed and would cause distorted competition between business entities. At the EU level, it is mandatory to identify that the so-called margin calculation applies to travel agencies in relation to the customer, regardless of whether it is a natural or a legal person and that the uniform scheme is applicable in all Member States. As early as in 2002 the European Commission raised the issue of the use of a special (margin) scheme for travel operators and proposed an amendment of Article 26 in the Directive Six. According to the Commission, in compliance with this legislation, the margin scheme is only implemented if the purchaser is a traveller (the so-called Purchaser's approach). In 2007, the Commission initiated proceedings against several Member States and instituted the proceedings regarding the revision of the scheme against eight Member States at the European Court of Justice. - 8 - These countries implemented the margin scheme irrespective of whether the purchaser is the traveller or not (the so-called Traveller's approach). The European Court of Justice ruled in favour of these countries2 in 2013, establishing that the margin scheme can be applied to all kinds of customers, both when the travel agent resells the service to another travel agency and when the final consumer is also the purchaser of the service. This judgement has led to considerable disagreement by travel agencies, which is explained in detail in the third part, where the Member States that still proceed contrary to the judgement are compared. DDV – davek na dodano vrednost DURS – Davčna uprava Republike Slovenije FURS – Finančna uprava Republike Slovenije TOMS RVC – razlika v ceni B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom EU – Evropska Unija IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja VAT - Value addea tax TOMS - Tour Operators’ Margin Scheme ECTAA - The European Travel Agents and Tour Operators Associations European Tour Operators Association - ETOA European Comission margin B2B - business to business B2C - business to customer trevaller customer travel agentns Special scheme for travel case Member State Court Article true true false E. Režek] Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo 2016-07-06 13:13:51 2016-10-25 09:11:06 2022-06-24 03:15:44 2019-07-11 11:11:06 2016 0 [Maribor 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 336.22:338.486.22(043.3) 5203755 URN:SI:UM:DK:MQWL6ODC MAG_Rezek_Erika_2016.pdf MAG_Rezek_Erika_2016.pdf 1 53107A055C3B17FDEB0D8B99F652BD87 3fde700b72e7718807a340592759843c410b65876aab37cc785f078fd5716e61 c8910914-7c0d-11eb-bb7a-00155d0001ca https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=107570 Pravna fakulteta 0 0 0