20.500.12556/DKUM-65261 Kardiocerebralno oživljanje dejstva in perspektive Cardiocerebral resuscitation facts and prospects Na področju kardiopulmonalnega oživljanja v zunajbolnišničnem okolju se še vedno ubadamo s slabim znanjem laikov o postopkih oživljanja, dostopnost avtomatskih defibrilatorjev je slaba, med oživljanjem je preveč motenj, ki skrajšujejo čas kakovostnega izvajanja zunanje masaže srca in poreanimacijska oskrba še vedno ni optimalna. Zaradi vsega tega ostaja preživetje bolnikov po za- stoju srca slabo. Poudarki zadnjih smernic kardiopulmonalnega oživljanja iz leta 2005 so zato usmerjeni v izboljšanje kakovosti oživljanja, in sicer na doseganje zadostne- ga števila stisov zunanje masaže na minuto, doseganje ustrezne globine stisov, na minimalno prekinjanje zunanje masaže srca in izogibanje hiperventilaciji. A zunanja masaža srca in umetno dihanje sta še vedno osnova začetnih postopkov oživljanja tako pri primarnem kot sekundarnem zastoju srca kljub različnim patofiziološkim vzrokom. To je v zadnjih dveh desetletjih privedlo do razvoja koncepta kardiocerebralnega oživljanja, ki se je v raziskavah pokazal kot enakovreden ali celo boljši pri preživetju bolnikov po primarnem zastoju srca v primerjavi s standardnim kardiopulmonalnim oživljanjem. Kardiocerebralno oživljanje bolnikov s primarnim zastojem srca, ki se je zgodil pred očividci, obsega neprekinjeno zunanjo masažo srca brez umetnega dihanja s strani očividcev v prvih minutah oživljanja, dodatne postopke oživljanja, ki ne prekinjajo zunanje masaže srca in tako ne motijo njenega pozitivnega hemodinamskega učinka, dveminutni ciklus oživljanja pred defibrilacijo, če strokovna pomoč pride po štirih do petih minutah od nastopa zastoja srca, oziroma takojšnja defibrilacija pred postopki oživljanja, če strokovna pomoč pride znotraj štirih do petih minut od nastopa zastoja srca. Poreanimacijska oskrba bolnikov po primarnem srčnem zastoju obsega še blago inducirano hipotermijo, koronarografijo in morebitno perkutano koronarno intervencijo. Cardiopulmonary resuscitation in the prehospital setting still has to cope with poor lay-rescuer knowledge of resuscitation techniques, low public availability of automated external dei brillators, many detrimental interruptions of chest compressions during lay and professional resuscitation ef orts and suboptimal postresuscitation care. h erefore the survival of patients at er cardiac arrest remains poor. To address those l aws, cardiopulmonary resuscitation guidelines of 2005 are targeted at improving cardiopulmonary resuscitation by achieving adequate depth, number, and minimalinterruptions of chest compressions per minute, and avoiding hyperventilation. But a combination of chest compressions and rescue breathingis still the mainstay of resuscitation ofin primary and secondary cardiac arrest despite dif erent pathophysiological causes. In the last two decades a concept of cardiocerebral resuscitation emerged, and according to research it is equal to or even better than standard cardiopulmonary resuscitation in terms of patients' prognosis at er successful resuscitation of sudden or primary unexpected cardiac arrest. Cardiocerebral resuscitation of patients with primary cardiac arrest consists of layrescuer uninterrupted chest compressions without rescue breathing in the first minutes of resuscitation, advanced life support techniques that do not interrupt chest compressions and thus maintain their positive hemodynamic ef ects. If professional rescuers arrive at the scene within 4 to 5 minutes after primary cardiac arrest, dei brillation should be attempted prior to resuscitation techiques, but if professional help arrives later than 4 to 5 minutes after primary cardiac arrest, two minutes of resuscitation techniques should be performed prior to the first defibrillation. Post-resuscitation care includes mild induced hypothermia, coronarography and percutaneous coronary intervention. kardiocerebralno oživljanje kardiopulmonalno oživljanje prekatna fibrilacija neprekinjena zunanja masaža srca predbolnišnično okolje cardiocerebral resuscitation cardiopulmonary resuscitation ventricular fibrillation continuous chest compressions prehospital setting true false true Slovenski jezik Angleški jezik Znanstveno delo 2017-03-27 12:04:58 2017-03-27 12:06:32 2022-07-07 03:08:58 2019-07-11 15:12:42 2009 0 0 str. 744-754 št. 12 Letn. 78 december 2009 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 1318-0347 616.1 32893696 26494681 1318-0347 URN:SI:UM:DK:MFKECGCF Zdravniski_vestnik_2009_Kupnik,_Krizmaric_Kardiocerebralno_ozivljanje_dejstva_in_perspektive.pdf Zdravniski_vestnik_2009_Kupnik,_Krizmaric_Kardiocerebralno_ozivljanje_dejstva_in_perspektive.pdf 1 4C98645D5B9D50F398C9B6CA5A8A05CA 82fa63f174b18ab1ea2aac174260ed034e12dbf2001a7ddca7cfdbac8280417b 05b2fc1a-7c0e-11eb-bb7a-00155d0001ca https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=110193 http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/410 1 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=110192 Fakulteta za zdravstvene vede 0 0 0