20.500.12556/DKUM-65744 Korrelationen zwischen Merkmalhaften oder Merkmallosen syntaktischen Varianten und verschiedenen Graden der Textsortenkomplexität Razmerje med oblikovno zapletenimi ali preprostimi skladenjskimi različicami in različnimi stopnjami besedilne zapletenosti Gemäß der Grundannahme über das Verhalten von sprachlichen Varianten gilt folgendes (vgl. Orešnik, Snedec, Teržan, Trobevšek-Drobnak 1991: 5-6): 1. Verstärkte Konstruktionen bzw. starke Varianten (d.h. semantisch und/oder funktional komplexere als auch formal komplexere Formen, rezipientenfreundlicher) behaupten sich zumindest im Variantenstadium vorzugsweise in komplexerer grammatischer Umgebung. 2. Geschwächte Konstruktionen bzw. schwache Varianten (d.h. semantisch allgemeinere und/oder funktional undurchsichtigere als auch formal einfachere Formen, produzentenfreundlicher) behaupten sich zumindest im Variantenstadium vorzugsweise in weniger komplexer grammatischer Umgebung. 3. Die Komplexität der grammatischen Umgebung wird hauptsächlich gemäß den Annahmen in der Natürlichkeitstheorie über die Markiertheit bzw. Natürlichkeit sprachlicher Kategorien und Elemente beurteilt (vgl. Mayerthaler 1981, Wurzel 1984, Dressler 1989 und Dotter 1990). Po osnovni domnevi je možno razlikovati med krepkimi dvojnicami (okrepljenimi zgradbami) in šibkimi dvojnicami (ošibljenimi zgradbami). Krepke dvojnice so zgradbeno in pomensko bolj zapletene od šibkih in se pogosteje pojavljajo v bolj zapletenem slovničnem okolju, šibke dvojnice pa se pogosteje uveljavljajo v manj zapletenem. Osrednja tema sestavka je možnost prenosa osnovne domneve s stavčne ravnine na besedilno ravnino. Po Diewaldovi (1991) je avtor sestavka prevzel razvrstitev pet osnovnih besedilnih vrst. Krajevno in časovno neposredni ustni dialog ("mündlicher Nahdialog) je bil ocenjen kot najmanj zaznamovan, krajevno in časovno posredni pisni monolog ("schriftlicher Fernmonolog) pa kot najbolj zaznamovan. Avtorjeva domneva se (v skrajni obliki) glasi: Krepke dvojnice se pogosteje uveljavljajo v bolj zapletenih (zaznamovanih) osnovnih besedilnih vrstah, šibke dvojnice pa se pogosteje uveljavljajo v manj zapletenih (manj zaznamovanih) osnovnih besedilnih vrstah. Za preverbo domneve avtor primerja naslednje nemške zgradbe: posamostaljenja z odvisniki, funkcijske glagolske zveze s preprostimi glagoli, trpnik s tvornikom, prihodnjik s sedanjikom, dovršilnik s preteritom, stavek + naklonski členek s samim stavkom, osebni zaimek s samostalniško besedno zvezo, nadrejeni stavek s stavčno sestavino nasproti nadrejenemu stavku s samostalniško ali predložno besedno zvezo. V treh primerih zgradbe nimajo afinitete do tistih osnovnih besedilnih vrst, ki bi jo pričakovali glede na zgoraj predstavljeno domnevo: posamostaljenja kot šibke skladenjske zgradbe se v nasprotju z domnevo pogosteje pojavljajo v bolj zapletenih besedilnih vrstah, preterit kot šibka glagolska zgradba je v nasprotju z domnevo omejen predvsem na bolj zapletene besedilne vrste, stavki z naklonskimi členki pa se pogosteje pojavljajo v manj zapletenih besedilnih vrstah. Na besedilnozvrstno porazdelitev krepkih in šibkih dvojnic vplivajo ne samo situacijski dejavniki, temveč tudi drugi: npr. na porazdelitev naklonskih členkov vplivajo tudi zasebnost, socialna bližina, enakopravnost med udeleženci in prosta izbira teme; na porazdelitev posamostaljenj izdatno vpliva abstraktnost teme in velik obvestilni pretok; na porazdelitev preterita močno vpliva način tematskega razvoja. Avtor sklepa, da je afiniteta krepkih dvojnic do bolj zapletenih (zaznamovanih) besedilnih vrst inafiniteta šibkih dvojnic do manj zapletenih (manj zaznamovanih) besedilnih vrst manj izrazita kot afiniteta zaznamovanih zgradb do zaznamovanih besedilnih vrst in afiniteta nezaznamovanih zgradb do manj zaznamovanih besedilnih vrst Textwissenschaft Syntax Satzstruktur Textsorte Sätze tekstna lingvistika skladnja stavčne strukture besedilne vrste stavki true true true Nemški jezik Slovenski jezik Članek v reviji 2017-05-17 10:59:28 2017-05-17 11:00:56 2024-10-15 13:17:23 2019-07-11 15:28:20 1998 0 0 str. 201-224 št. 1 Letn. 38 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 1998-12-01 0024-3922 81'42:81'367.335 7257352 7257864 0024-3922 URN:SI:UM:DK:XCY2XLNP Linguistica_1998_Petric_Korrelationen_zwischen_Merkmalhaften_oder_Merkmallosen_syntaktischen_Varianten_und_verschiedenen_Graden_der_Text.pdf Linguistica_1998_Petric_Korrelationen_zwischen_Merkmalhaften_oder_Merkmallosen_syntaktischen_Varianten_und_verschiedenen_Graden_der_Text.pdf 1 6FBB5F937194E7FC02EC53F169C430CC e9745e4d4c79c6954afd9fd043953750c175911d650dbaf701a85664a76a8256 23ff4aab-7c0e-11eb-bb7a-00155d0001ca https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=111425 http://revije.ff.uni-lj.si/linguistica/article/view/4009 1 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=111424 Pedagoška fakulteta 0 0 0