20.500.12556/DKUM-68603 Predlog izhodišč proteinske strategije za Slovenijo Proposal of the starting point of the protein strategy for Slovenia 1. Zaradi velikih potreb po soji (Glycine max (L.) Merr.), še posebej po živinskih sojinih krmilih in skoraj 100 % odvisnosti od uvoza predvsem iz Južne Amerike (Argentina, Brazilija) s prevladujočo pridelavo sort gensko spremenjene soje, povečanega povpraševanje po proizvodih, ki so pridelani brez GSO in zaradi ugodnih učinkov povezanih z vključevanjem soje v kolobar, je potrebno v Sloveniji postopoma povečati obseg pridelave soje oziroma vsaj ohraniti trend povečevanja v letih 2014-2017. 2. Strokovnjaki smo se po javni razpravi na posvetu Soja na FKBV v Hočah pri Mariboru (15. 3. 2017) opredelili za 20-odstoten delež soje in drugih krmnih stročnic v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje. Omenjen delež predstavlja 7.566 ha posejanih s sojo. Ob upoštevanju pridelka 3 t ha-1, ki ga je po mnenju stroke v Sloveniji mogoče doseči, bi na teh površinah pridelali 22.699 t soje, kar je enako 18.159 t sojinih tropin, oziroma 18,2-odstotnemu pokritju slovenskih potreb. S povečanjem površine posejane s sojo na 7.566 ha bi se delež metuljnic v kolobarju povečal iz 11 % na 14,4 %. 3. Pri upoštevani simbiotski vezavi dušika 60 kg/ha (teoretično tudi 120 kg ha-1) je količina dušika, ki jo iz atmosfere s pomočjo simbiontskih bakterij pridobi posevek soje, ekvivalentna 222 kg KAN ali 130 kg gnojila UREA ha-1. Na državnem nivoju (7.549 ha) pomeni to razbremenitev vnosa 452.940 kg N (1.677,6 t KAN ali 984,7 t gnojila UREA). V projekciji izračunana količina mineralnih dušikovih gnojil, katere uporabo nadomesti simbiotsko vezan dušik posevka soje, pomeni tudi manjšo obremenitev okolja, in sicer nižji izpust CO2 in nižji okoljski odtis (preračunano v gnojilo KAN za 1.939 t CO2 in 35.173 gha oziroma preračunano v gnojilo UREA za 911 t CO2 in 20.979 gha). Z domačo pridelavo bi se nedvomno zmanjšala tudi emisija toplogrednih plinov nastala zaradi pridelave soje v Južni Ameriki. 4. Da dosežemo omenjen cilj je nujno organiziranje pridelovalno-predelovalno-tržne verige in oblikovanje prepoznavnega proizvoda posebne kakovosti, kot je na primer Pridelano/proizvedeno brez GSO in iz lokalnih proizvodov, na primer po shemi Izbrana kakovost pridelano brez uvožene GS krme. Prav tako je v Sloveniji potrebno vzpostaviti sistem introdukcije sort zrnatih stročnic na podoben način kot je že uveljavljena pri žitih in pospešiti razvoj novih natančnih in trajnostno usmerjenih pridelovalno-predelovalnih tehnologij. Realizacija do 25 % metuljnic v kolobarju in s tem povečan delež soje v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje je prednostna naloga slovenskega kmetijstva. strategija soja beljakovine pridelava Slovenija strategy soybean protein production Slovenia true false true Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Slovenski jezik Angleški jezik Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Strokovno delo 2017-09-28 12:42:12 2017-09-28 12:42:13 2022-08-01 15:45:32 2019-07-11 16:58:16 2017 0 Maribor 2017 Maribor 34 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 978-961-286-083-7 636.087.3:633.34(0.034.2) 92935937 10.18690/978-961-286-083-7 URN:SI:UM:DK:XJPPTIRJ Bavec_2017_Predlog_izhodisc_proteinske_strategije_za_Slovenijo.pdf Bavec_2017_Predlog_izhodisc_proteinske_strategije_za_Slovenijo.pdf 1 13E3ED4761790D2C2F1BDA70F4143FEF 1c4ab18cf2b08e3b56bb3a3080364af7c1107bcda24d5a74597d00044cc01f3e 875aba36-7c10-11eb-bb7a-00155d0001ca 20.500.12556/dkum/1b4387ef-954b-45a9-83d8-194d41819bff https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=131690 http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/271 1 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=119121 Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerzitetna založba Univerze v Mariboru 0 0 0