20.500.12556/DKUM-71560 Magical Realism in A Monster Calls and The Ocean at the End of the Lane Magični realizem v delih Sedem minut čez polnoč in Ocean na koncu ceste Magical realism as a literary mode has been the cause of numerous debates since the publication of One Hundred Years of Solitude by the Colombian author Gabriel García Márquez in 1967, which the majority of critics consider to be the first magical realist novel. Magical realism has been frequently confused with fantasy and is still considered by some as the latter’s branch. Though there is no unified definition of magical realism, critics have agreed upon some of the most common characteristics. The present thesis makes use of Wendy B. Faris’s theoretical framework on the mode’s characteristics and applies it to A Monster Calls by Patrick Ness and The Ocean at the End of the Lane by Neil Gaiman. In both novels, marvellous happenings are incorporated seamlessly into a realistic narrative, which is the basic definition of magical realism. The events are presented matter-of-factly; thus, readers perceive them as realistic. Both novels also contain the primary characteristics that define magical realism as a literary mode, according to Faris. A Monster Calls has been adapted into a movie as well as translated into Slovene as Sedem minut čez polnoč. In the translation, magical realism retains its characteristics, since it is mainly a content based literary mode. In the movie, however, visual representations of the irreducible element, i.e. the yew tree monster, offer the viewers an opportunity to perceive it as ordinary. Magični realizem je bil v literaturi 20. stoletja razlog za številne debate, še posebej po izdaji dela Gabriela Garcíe Márqueza Sto let samote leta 1967, ki ga ima večina kritikov za prvi magičnorealistični roman. Literarno zvrst je še danes izjemno težko natančno opredeliti in dokončna definicija še ni bila oblikovana. Eden izmed poglavitnih razlogov za težave pri oblikovanju jasne in enotne definicije magičnega realizma je razvoj slednjega. Poleg pomanjkanja jasnih definicij magičnega realizma stežka najdemo tudi točen seznam magičnorealističnih značilnosti. Slednje je uspelo podati Wendy B. Faris, ki je v dveh podrobnih raziskavah natančno opredelila, katere literarne značilnosti na eni strani magični realizem ločijo od drugih sočasnih literarnih zvrsti in ga na drugi strani postavljajo na pomembno mesto znotraj postmodernizma. Pričujoča naloga s pomočjo teoretičnega okvirja magičnorealističnih značilnosti, ki ga je zasnovala Wendy B. Faris, v raziskovalnem delu analizira deli Patricka Nessa A Monster Calls (Sedem minut čez polnoč) in Neila Gaimana The Ocean at the End of the Lane. Pri tem poskuša dokazati, da čeprav sta deli največkrat uvrščeni v literarno zvrst fantastike, ju je kljub temu možno uvrstiti v žanr magičnega realizma. V obeh delih so čudežna dogajanja spretno vpeljana v realistično pripoved, kar je osnova magičnega realizma. Ta dogajanja so predstavljena prozaično, na t. i. način matter-of-fact, kar omogoča bralcem, da jih sprejmejo kot realistične. Naloga podrobneje analizira primarne in sekundarne značilnosti po Farisovi ter nekatere pripovedne tehnike, ki se pojavljajo v magičnorealističnih delih. Tako najprej podrobneje razišče natančne opise magičnih dogajanj in predmetov, ki pripomorejo k temu, da bralec lažje sprejme obstoj čudežnega sveta. Le-ta je v magičnorealističnih pripovedih praktično enak našemu, toda z manjšo razliko – fantastična dogajanja, osebe in predmeti so resnična. Nadalje se naloga osredotoči na magične elemente in odnos bralcev do slednjih. Za magičnorealistična dela je namreč značilno, da lahko bralec med prebiranjem zgodbe bodisi občuti dvom bodisi okleva med različnimi razumevanji fantastičnih dogajanj. Delo A Monster Calls je bilo prirejeno tudi v istoimenski film in prevedeno v slovenščino pod naslovom Sedem minut čez polnoč. Naloga poda tudi primerjavo izhodiščnega dela s filmom in prevodom, čeprav pri tem ne poda poglobljene analize. Obe področji, predvsem magični realizem v filmu, sta namreč obsežni in bi lahko bili samostojni raziskavi. Naloga tako poskuša zgolj dokazati, katere magičnorealistične značilnosti so se iz prvotnega knjižnega dela v angleščini ohranile v filmu in v prevodu. magical realism A Monster Calls The Ocean at the End of the Lane Sedem minut čez polnoč magični realizem A Monster Calls The Ocean at the End of the Lane Sedem minut čez polnoč true true false [M. Poštrak] Angleški jezik Slovenski jezik Magistrsko delo/naloga 2018-08-21 19:39:36 2018-09-28 07:53:36 2022-08-01 21:03:45 2019-07-11 18:46:45 2018 0 Maribor 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 821.111-93.09-312.9(043.2) 24041992 URN:SI:UM:DK:4R6VVCDH MAG_Postrak_Monja_2018.pdf MAG_Postrak_Monja_2018.pdf 1 F9D7A77A2C2999C20FEE14CD00879FF1 d27a861e8ce9337e59aa87133ef8769ea722b49b82d81d1456adf0ae70485298 318d2abd-7c10-11eb-bb7a-00155d0001ca 20.500.12556/dkum/7d1726a3-b466-480a-9001-995a69c7dcf6 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=127681 Filozofska fakulteta 0 0 0