<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="73237" NadgradivoID="0" NRID="11045932" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=73237" StOgledov="1354" StPrenosov="149" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 14:11:19" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-73237">20.500.12556/DKUM-73237</PID>
  <Naslov>Verwendung von Deutsch im zentralen Teil der Ukraine</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Raba nemščine v osrednjem delu Ukrajine</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Deutsch wird in verschiedenen Ländern als Fremdsprache unterrichtet und ist stark vertreten besonders im Mitteleuropa, wo sich die deutschsprachigen Länder befinden. Vermutlich ist die Verbreitung dieser Sprache in anderen Teilen Europas eher seltener. Um die Stellung der deutschen Sprache in einem Teil des europäischen Ostens zu erforschen, wird in der vorliegenden Diplomarbeit die Verwendung von Deutsch im zentralen Teil der Ukraine beobachtet. Ziel war es herauszufinden, welche Möglichkeiten die Jugendlichen im zentralen Teil der Ukraine haben, um Deutsch zu lernen. Versucht wurde auch herauszufinden, ob sich Jugendliche überhaupt für Deutsch interessieren. 

Die Recherche wurde mit folgender Frage begleitet: welche Position nimmt die deutsche Sprache in beiden Ländern in verschiedenen Bereichen ein. Wegen der mangelnden Literatur, die sich mit dem Thema Deutsch in der Ukraine auseinandersetzt, liegt der Focus im theoretischen Teil der Arbeit eher auf dem Verhältnis zwischen der deutschen Sprache und Russland. Im Zusammenhang damit, werden einige Bereiche wie zum Beispiel Bildung, Politik und Wirtschaft beschrieben. Dabei wird besonders auf die Position der deutschen Sprache in jeweiligen Bereich geachtet. Wie stark die Verbindung des Landes Russland zu der deutschen Sprache ist, kann mit Hilfe des Russlanddeutschen beschrieben werden. Dabei handelt es sich nicht nur um die Menschen, die aus einem deutschsprachigen Land nach Russland zogen, sondern auch um ihre Nachfahren, die die Kultur des Russlanddeutschen weiterführen. Obwohl sich die bestehende Literatur eher auf das Verhältnis zwischen Russland und der deutschen Sprache fokussiert, wird trotzdem ein Überblick über den Sprachkontakt in der Ukraine dargestellt. 
Am Anfang werden Bereiche der Zusammenarbeit der beiden Länder präsentiert. Um die Zusammenarbeit zu stärken, wurde unter anderem auch ein Deutsch-Ukrainischer Verein gegründet. Dieser verbindet Menschen aus beiden Ländern, die sich an der zukünftigen Zusammenarbeit beteiligen können. 



Der praktische Teil fokussierte sich auf die Antworten auf die Frage, wie stark diese Sprache im zentralen Teil der Ukraine vertreten ist. Dafür wurden zwei Forschungsmethoden angewendet: das Interview und Fragebogen. Bei dem Interview wurden zwei Perspektiven beobachtet. Einmal wurde über die Position der deutschen Sprache aus der Sicht einer Deutschlehrerin und einmal aus der Sicht einer Deutschschülerin gesprochen. Durch die gesammelten Erfahrungen mit Deutsch, konnten beide Befragten bestätigen, dass diese Sprache, im Vergleich zu Englisch, seltener unterrichtet wird. Schuld daran sind nicht nur die Schüler, weil sie kein Interesse an Deutsch zeigen, sondern auch die Eltern, die dem Englischen mehr Bedeutung zuschreiben. Das kann auch ein Grund dafür sein, dass nur wenige Schüler Deutsch kennen und aus diesem Grund auch kein Interesse für Deutsch entwickeln können. Diese Vermutung konnte auch mit Hilfe der Fragebogen bestätigt werden. Deutsch steht auch bei der Mehrheit der Befragten hinter Englisch oder einer anderen Sprache. Gründe dafür sind verschiedene. Einige kennen Deutsch überhaupt nicht und aus diesem Grund können sie zu dieser Sprache keinen Bezug finden. Mehrere sind auch der Meinung, dass eine Fremdsprache vollkommen ausreichend ist und bei den meisten Schülern handelt es sich dabei um Englisch. 
Mit Hilfe der beiden Forschungsmethoden konnten zwei von drei Hypothesen bestätigt werden. Die Hypothese, dass sich Menschen im zentralen Teil der Ukraine seltener für Deutsch als Unterrichtsfach entscheiden, stimmt. Bestätigt wurde auch die Hypothese, dass mit Hilfe des Goethe Institutes in Ukraine das Interesse für Deutsch gestiegen ist, denn sie bieten Deutschkurse in fast zwanzig Städten des Landes an. Somit gibt es mehrere Möglichkeiten die deutsche Sprache näher kennenzulernen.</Opis>
  <TujJezik_Opis>V mnogih državah poučujejo nemščino kot tuji jezik, ki je zelo močno zastopan predvsem v osrednji Evropi, kjer se nahaja večji del nemško govorečih držav. Verjetno je razširjenost tega jezika v preostalih delih Evrope bistveno manjša. Da bi spoznali položaj nemškega jezika v določenem delu vzhodne Evrope, se diplomska naloga ukvarja z rabo le-tega v Rusiji in Ukrajini. Naloga se posveča rabi nemščine v osrednjem delu Ukrajine. Cilj je bil ugotoviti, kakšne možnosti so ponujene mladim v tem delu Ukrajine, da bi se naučili nemškega jezika, in ali sploh imajo interes za učenje. 
Celotno raziskovalno delo je bilo podprto s sledečim vprašanjem: kakšno pozicijo ima nemščina v omenjenih državah na različnih področjih. Zaradi pomanjkanja literature, ki se posveča tematiki rabe nemščine v Ukrajini, se teoretični del diplomskega dela posveča predvsem odnosu med nemškim jezikom in Rusijo. Bistveno več najdene literature opisuje odnos med nemškim jezikom in Rusijo. Opisana bodo nekatera področja, ki se nanašajo na šolstvo, politiko in gospodarstvo. Opisan bo predvsem položaj, ki ga zavzema nemški jezik na posameznem področju, in kako močno je zastopan. 
Kako dobro je Rusija povezana z nemškim jezikom, je mogoče opredeliti s pomočjo jezikovne skupine rusko-nemškega jezika. Ob tem je treba poudariti, da ne govorimo samo o izseljencih, ki so se v preteklosti odločili, da bodo zapustili nemško govoreče države in se odselili v Rusijo, ampak o njihovih potomcih, ki po mnogih letih življenja v Rusiji zastopajo kulturo rusko-nemške jezikovne skupine. Veliko pripadnikov jezikovne skupine rusko-nemškega jezika tudi v današnjem času govori oba jezika, nemščino in ruščino, kar bo razvidno predvsem iz navedenih primerov tekom diplomskega dela. 
Kljub temu da večji del zbrane literature opisuje odnos med nemškim jezikom in Rusijo, se diplomska naloga v nadaljevanju posveča jezikovnemu stiku med Ukrajino in nemškim jezikom. Sprva bodo predstavljena nekatera področja, kjer državi mnoga leta uspešno sodelujeta. Za uspešno sodelovanje obeh držav je bilo ustanovljeno tudi nemško-rusko društvo, ki se zavzema predvsem za vzorno sodelovanje ljudi iz obeh držav. Društvo skrbi predvsem za to, da je sodelovanje med posamezniki iz obeh držav sploh mogoče, hkrati želijo s svojim delovanjem vzpodbuditi še preostale pripadnike obeh držav, da se v prihodnosti pridružijo uspešnemu sodelovanju. 
Praktični del naloge se posveča iskanju odgovorov na vprašanje, kako močno je nemščina zastopana v osrednjem delu Ukrajine. Za pridobitev rezultatov sta bili izvedeni dve raziskovalni metodi: intervju in anketni vprašalnik. Pri izvedbi intervjuja sta bili predstavljeni dve različni perspektivi. 
Sprva je bil opisan položaj, ki ga zavzema nemški jezik v Ukrajini s stališča profesorice nemškega jezika, ki mnoga leta poučuje nemščino na eni iz med srednjih šol v osrednjem delu Ukrajine. Sledi opis nemškega jezika s stališča učenke, ki se je odločila, da bo v prostem času obiskovala tečaj nemškega jezika. To odločitev je učenka sprejela, ker ima velik interes za učenje nemškega jezika, vendar v izbrani šoli učenje nemščine ni na voljo, saj se mnogi učenci odločajo za učenje drugega tujega jezika. S pomočjo zbranih izkušenj na področju nemškega jezika sta tako učiteljica kot učenka potrdili domnevo, da se nemški jezik v primerjavi z angleškim ne poučuje pogosto. Krivde za to ne nosijo samo učenci, ampak tudi mnogi starši, ki pripisujejo angleškemu jeziku večji pomen kot nemškemu. To je lahko tudi eden od razlogov za nepoznavanje nemškega jezika, saj mnogi mladi z nemškim jezikom nimajo stika in zato niti ne morejo oblikovati interesa za učenje le-tega. To trditev podprejo tudi odgovori, zbrani z anketnim vprašalnikom. Nemščina je večini anketirancev manj pomembna kot angleščina ali kateri drug tuji jezik. Razlogi za ta pojav so različni. Nekateri anketiranci niti ne poznajo nemškega jezika in zato se z njim ne morejo povezati.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Deutsch in Ukraine</Beseda>
    <Beseda>Deutsch in Russland</Beseda>
    <Beseda>Mehrsprachigkeit</Beseda>
    <Beseda>Russlanddeutsche</Beseda>
    <Beseda>Verwendung von Deutsch</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>nemščina v Ukrajini</Beseda>
    <Beseda>nemščina v Rusiji</Beseda>
    <Beseda>večjezičnost</Beseda>
    <Beseda>Nemci v Rusiji</Beseda>
    <Beseda>raba nemščine</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[J. Koprivnik]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1031" ISO639-3="deu">Nemški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2019-03-11 23:42:28</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2019-05-21 11:48:42</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-02 00:28:41</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2019-07-11 19:49:48</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2019</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="1" Kratica="CC BY-NC-ND 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl" Logo="by-nc-nd.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc-nd.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2019-03-11" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="71662" Ime="Jana" Priimek="Koprivnik" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="47338" Ime="Alja" Priimek="Lipavic Oštir" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">811.112.2:81\&#039;246(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/24532232">24532232</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:EAK8370L</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="133600" DatotekaNRID="10925254" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="924253" VelikostDatotekeKratko="902,59 KB" DatumVstavljanja="2019-04-22 18:11:09" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UN_Koprivnik_Jana_2019.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UN_Koprivnik_Jana_2019.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>51B82812309F8B35E68A8D5D9F611572</MD5>
      <SHA256>041f3443bbb5a1f8d285d6fa5d8243de17b861a7bfd7800a5d4f728f6865fdd1</SHA256>
      <UUID>ac533a6f-7c10-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/ee47d258-dfba-4cbf-803c-7c415c2e7cbe</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=133600</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1031" Oznaka="" Dolzina="91667"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
