<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="73576" NadgradivoID="0" NRID="11139441" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=73576" StOgledov="1418" StPrenosov="126" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-02 22:29:36" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-73576">20.500.12556/DKUM-73576</PID>
  <Naslov>Migrationsgeschichte einer Familie in Meral Kureyshis Elefanten im Garten</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Družinska migracijska zgodba v romanu Sloni na vrtu avtorice Meral Kureyshi</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Die Schweiz wird unter den Migranten als das gelobte Land gesehen. So eine Vorstellung hatte auch die Familie im Roman Elefanten im Garten von Meral Kureyshi, worüber die vorliegende Magisterarbeit auch handelt. Der Roman beschreibt die Geschichte der Familie, die 1991 vor dem Krieg aus Kosovo in die Schweiz migrierte. Die Protagonistin sucht sich selbst durch Erinnerungen an ihre Heimat und ihren verstorbenen Vater. Ein weiteres Thema des Romans ist auch der Integrationsprozess in eine andere Kultur. Der Begriff der Kultur hat mehrere Definitionen und er hat sich Jahrhunderte lang entwickelt. Die Vorstellungen, wie eine Kultur sein soll, sind nicht mehr gleich wie in der Geschichte. Kultur, in der man lebt, ist für den Roman am wichtigsten. Kultur, wie wir sie in dem vorliegenden Werk verstehen, sind Nationen, die man als eine Gemeinschaft von Menschen versteht, die sich von anderen durch Sprache, Mentalität und Lebensformen unterscheiden. Mit der Globalisierung hat sich dieser Begriff stark verändert. Das wurde auch in Elefanten im Garten analysiert. Im Roman findet man Beispiele der Interkulturalität. Oft wird im Roman verglichen, wie sich die Kulturen unterscheiden und wie sie sich verbinden. Die kosovarische Kultur und die schweizerische Kultur existieren nebeneinander. Es kommt in manchen Fällen zum Kennenlernen der beiden und das demonstriert den Willen für das Verstehen der fremden Kultur. Die Schweiz ist multikulturell. Das zeigt schon die Tatsache, dass der Staat vier Amtssprachen hat. Laut der Definition der Multikulturalität bestehen Kulturen zusammen an einer Stelle, aber sie verbinden sich nicht, sie vermischen sich nicht, was im Roman durch den langen, misslungenen Integrationsprozess gezeigt wurde. Die Familie konnte sich nicht gut in die neue Umgebung integrieren. Auch der Bunker, ihr erster Aufenthalt in der Schweiz, ist ein Beispiel der Multikulturalität. Migranten, Repräsentanten verschiedener Kulturen waren alle auf einem Platz, aber sie haben nicht kommuniziert. Für den Roman ist auch der Begriff Transkulturalität wichtig. Es kommt zu Verbindungen von Kulturen. Kulturen seien laut dieser Theorie heute alle transkulturell geprägt, beeinflusst durch die verschiedenen Migrationsprozesse und Medien. Kulturen verbinden sich. Die Kultur der Protagonistin beeinflusst die neue, schweizerische. Obwohl sie viele Probleme bei der Integration hat, wird sie von der Umgebung beeinflusst. Der analysierte Roman gehört zu der Migrationsliteratur. Aber auch bei der Migrationsliteratur findet man verschiedene Begriffe: Ausländerliteratur, Gastarbeiterliteratur, Migrantenliteratur, interkulturelle Literatur usw. Gemeinsam ist ihnen, dass sie sich auf Autoren beziehen, die aus verschiedenen Teilen der Welt nach Deutschland, Österreich oder in die Schweiz eingewandert sind. Die Themen der genannten Literatur findet man auch im Roman: Arbeitsmigration, Verlust der Heimat, Kulturschock, Einsamkeit, Entfremdung usw. Migrantenliteratur ist die Literatur von Migranten. Migrantenliteratur betont die Biographie, Lebenssituationen und den gesellschaftlichen Status des Autors. Migrationsliteratur schreiben auch Autoren, die nicht unbedingt einen Migrationshintergrund haben. Interkulturelle Literatur dient als Oberbegriff der beiden. Die Autorin des hier behandelten Romans, Meral Kureyshi, hat eine sehr ähnliche Migrationsgeschichte wie die Protagonistin. Sie wurde im Kosovo geboren und wanderte in die Schweiz aus. Viele Autoren, die Migrationsliteratur schreiben, sind selber Migranten, auch die Autorin Meral Kureysh. Doch die Autoren wollen nicht als Migrationsautoren markiert werden, weil sie auch über andere Themen schreiben wollen. Dieser Meinung ist auch Meral Kureyshi. 
Ein wichtiger Teil des Romans sind Erinnerungen. Es gibt Erinnerungen, die das autobiographische Gedächtnis betreffen. Die Protagonistin rekonstruiert die Vergangenheit mit Erinnerungen an die Auswanderung und die Zeit im Kosovo. In den Erinnerungen sucht sie sich.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Švica velja med migranti za obljubljeno deželo. Takšno predstavo ima tudi družina v romanu Sloni na vrtu avtorice Meral Kureyshi, ki je obravnavan v pričujoči magistrski nalogi. Roman opisuje zgodbo družine, ki leta 1991 migrira s Kosova v Švico. Protagonistka išče svojo identiteto v spominih na domovino in v spominih na pokojnega očeta. V ospredju je tudi njihovo vključevanje v novo kulturo in dolgo čakanje na azil. Pojem kultura se je razvijal več stoletij in ima več definicij. Njegov pomen danes ni isti, kot je bil včasih. V obravnavanem romanu je najpomembnejša tista kultura, v kateri živimo in, ki sestavlja neko strukturo naše osebnosti. Takšna kultura je povezana z družbo, v kateri bivamo, in  naj bi bila rezultat človeškega dejanja. Narodi, ki skozi zgodovino tvorijo kulture, se med seboj razlikujejo po jeziku, mentaliteti in načinu življenja. Ti kriteriji so bili upoštevani tudi pri analizi romana. Pojem kulture se je z globalizacijo spremenil. V romanu najdemo primere medkulturnosti. Velikokrat najdemo primerjavo razlik švicarske in kosovske kulture. Ti dve kulturi obstajata druga poleg druge. V nekaterih primerih pa je razvidna tudi želja po razumevanju tuje kulture. Švica je večkulturna država. Že dejstvo, da ima država štiri uradne jezike, kaže na večkulturnost prebivalcev. Teorija o večkulturnosti pravi, da so kulture zbrane na enem mestu, ampak se med seboj ne povezujejo. Tako se kulture ne pomešajo, kar demonstrira tudi tukaj obravnavani roman. Razlog za to je med drugim tudi dolgo čakanje na azil, kar družino demotivira za spoznavanje nove kulture. V romanu najdemo primer bunkerja, njihovega prvega prebivališča v Švici, ki je simbol večkulturnosti. Migranti, pripadniki različnih kultur, so bivali na istem mestu, ampak med seboj niso komunicirali. V današnji kulturi je pomemben predvsem pojem transkulturnost. Ta pravi, da današnje kulture niso več avtonomne, ampak se med seboj povezujejo. Na transkulturnost v veliki meri vplivajo različni migracijski procesi in mediji, ki kulture povezujejo med seboj. Na takšen način vpliva nova kultura tudi na protagonistko obravnavanega romana. Čeprav ima veliko težav z vključevanjem v novo družbo, ima novo okolje vpliv nanjo in njena kultura se povezuje z novo.Naša domneva je bila, da sodi obravnavani roman v žanr migracijske literature, kar smo tudi potrdili. Migracijsko literaturo pišejo pisatelji, ki prihajajo z različnih koncev sveta in so se preselili v novo državo (npr. Nemčijo, Švico, Avstrijo). Teme, ki se pojavljajo v omenjeni literaturi, tudi v Slonih na vrtu, so: domotožje, iskanje identitete, kulturni šok, osamljenost, nesprejetost idr. V magistrski nalogi je omenjena tudi literatura migrantov, ki poudarja biografijo in življenjsko situacijo avtorja. Takšno literaturo pišejo tudi tisti, ki niso migrirali. Pojem medkulturna literatura je kvečjemu nadpomenka za omenjeno vrsto literature. Avtorica romana Meral Kureyshi ima identično izkušnjo migriranja kot protagonistka. Tudi ona je bila rojena na Kosovem in se je kasneje odselila v Švico. Pisatelji, ki pišejo migracijsko literaturo, so večinoma migranti ali njihovi otroci. Kureyshi se ne opredeljuje samo kot migracijska avtorica, ampak piše tudi o drugih temah.Spomini so pomemben del romana. V romanu najdemo avtobiografske spomine. Protagonistka pripoveduje svojo zgodbo skozi spomine na odselitev in spomine na čas v domovini. V spominih išče tudi svojo identiteto. Potrebno je omeniti tudi kolektivni spomin. Primer kolektivnega spomina je družina, ki se v romanu s pomočjo spominov prebije skozi vsakdan. Tudi identiteta se deli na individualno in kolektivno. Z individualno identiteto se vsak posameznik razlikuje od drugih  (na primer z imenom, starostjo in spolom). Kolektivna identiteta danes ne zajema več samo teritorija, rase, jezika in religije. Ti pojmi sodijo h kulturnemu konstruktu. Še ena pomembna tema, ki se pojavi v romanu, je izobčenost. Do izraza pride v primerih, ko protagonistka vstopi v stik s sošolci.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Kultur</Beseda>
    <Beseda>Migration</Beseda>
    <Beseda>die Schweiz</Beseda>
    <Beseda>Identität</Beseda>
    <Beseda>Erinnerungen</Beseda>
    <Beseda>Familie</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>kultura</Beseda>
    <Beseda>migracije</Beseda>
    <Beseda>Švica</Beseda>
    <Beseda>identiteta</Beseda>
    <Beseda>spomini</Beseda>
    <Beseda>družina</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[M. Kajbič]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1031" ISO639-3="deu">Nemški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2019-05-16 18:28:58</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2019-08-28 13:24:23</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-02 06:01:45</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2019-08-29 03:12:44</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2019</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="1" Kratica="CC BY-NC-ND 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl" Logo="by-nc-nd.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc-nd.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2019-05-16" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="71974" Ime="Monika" Priimek="Kajbič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="46502" Ime="Vesna" Priimek="Kondrič Horvat" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">821.112.2(494).09Kureyshi M.(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/24698632">24698632</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:OSDBULYD</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="133987" DatotekaNRID="10937596" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="430839" VelikostDatotekeKratko="420,74 KB" DatumVstavljanja="2019-05-16 18:45:07" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Kajbic_Monika_2019.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Kajbic_Monika_2019.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>1E3DEF8F0A016E0790CC83266AD6B251</MD5>
      <SHA256>fbe4103963cdec0ffc39db0d33a8728b36fa355fe2b1316cf6e1afb16f17f413</SHA256>
      <UUID>b2b10766-7c10-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/394871af-c9de-4c5c-82eb-7013d75de716</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=133987</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1031" Oznaka="" Dolzina="109696"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
