<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="73648" NadgradivoID="0" NRID="11147070" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=73648" StOgledov="1395" StPrenosov="209" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-02 09:44:51" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-73648">20.500.12556/DKUM-73648</PID>
  <Naslov>Pravna ureditev fašizma, nacizma in ustaštva v povezavi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Legal regulations of fascism, nazism and ustashism in relation to human rights and fundamental freedoms</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Človekove pravice so pravice vseh ljudi. Zapisane jih najdemo v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in v različnih mednarodnih aktih (konvencije). Vsebujejo jih tudi ustave posameznih držav. Pomembno je poudariti, da so človekove pravice tiste, ki jih ima človek neodvisno od tega na teritoriju katere države se nahaja. Državljanske pa so tiste, ki jih oseba pridobi s pridobitvijo državljanstva.
V zgodovini človeštva so se človekove pravice kršile (pre)večkrat, kar je vodilo do različnih vojn. Izpostavil bi Francijo v pozitivnem smislu, saj so se vse večje oz. pomembnejše revolucije začele tam. Nenazadnje so Francozi obglavili tudi kralja. Eden izmed najpomembnejših dogodkov je nedvomno sprejem Magne Charte Libertatum leta 1215. V negativnem smislu velja izpostaviti zgodovino Združenih držav Amerike in Nemčije. Prvo zaradi svojega zgodovinskega odnosa do ljudi afroameriškega rodu, drugo pa kot začetnico nacizma, ki je svojo »bolno« teorijo našla tudi v zgodovini Združenih držav Amerike. Predmet raziskave je rasna zakonodaja, ki je omogočala vsa ta grozodejstva v letih 1939 – 1945 in še prej. Nekaj mesecev po Drugi svetovni vojni pride do pomembne prelomnice glede varovanja človekovih pravic, 24. oktobra leta 1945 je bila ustanovljena mednarodna organizacija Združenih narodov. Med ustanovnimi članicami je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija. Organizacija združenih narodov je nenazadnje tudi sprejela in razglasila Splošno deklaracijo človekovih pravic 10. decembra leta 1948. Od tega trenutka naprej smo skupaj »močnejši«. Povod za največje sistematično  kršenje človekovih pravic je bil vzpon nacizma. Vse skupaj se je začelo v eni izmed bavarskih pivnic s prvim shodom nacistov, ki so bili sprva tarča posmeha v Nemčiji. Vendar so različni dejavniki, med drugim gospodarska kriza in politika poskrbeli za vzpon nacizma in transformacijo le tega v ideologijo. Temu je sledila Mussolinijeva fašistična Italija. Fašizem in nacizem sta se trdno zasidrala v miselnost ljudi tudi na nekaterih področjih bivše Jugoslavije. 10. aprila leta 1941 je bila ustanovljena Neodvisna država Hrvaška. Njen ustanovitelj Ante Pavelić je s pomočjo Hitlerja in Mussolinija izvajal antisemitsko politiko. Še raje je »prijateljeval« s katoliško cerkvijo oz. zagrebškim nadškofom Alojzijem Stepincem. Poleg Židov je želel iztrebiti srbsko pravoslavno cerkev. Zaradi takšnih zločinov je mednarodna skupnost po Drugi svetovni vojni sprejela vrsto mednarodnih aktov za zaščito človekovih pravic. Vsi skupaj lahko upamo, da se takšna morija nikoli več ne ponovi. Vladavino prava moramo postaviti na prvo mesto.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Human rights are the rights of all people. They are laid down in the Universal Declaration of Human Rights and various international instruments (conventions). They are also contained in the constitutions of individual countries. It is important to emphasize that human rights are those held by the person regardless of the country in which he is located, whereas citizens&#039; rights are those, that a person obtains by acquiring citizenship. In the history of humanity, human rights have been violated several times, leading to different wars. I would like to point out France in a positive sense, since the larger and more important revolutions started there. After all, the French also beheaded a king. One of the most important events is undoubtedly the reception of Magna Charte Libertatum in 1215. In a negative sense, it is important to highlight the history of the United States of America and Germany. The USA, because of its historical relation to people of African-American origin, and Germany as the initiator of Nazism, which found its “twisted” theory also in the history of the United States. The subject of the research is the racial legislation that allowed all these atrocities in the years 1939-1945 and even before. Several months after the Second World War, an important turning point in the protection of human rights occurred, on October 24, 1945, an international organization named the United Nations was established. Among the founding members was also the Democratic Federal Yugoslavia. The United Nations Organization also adopted and proclaimed the Universal Declaration of Human Rights on 10 December 1948. From this moment on, we are “stronger” together. The reason for the greatest systematic violation of human rights has been the rise of Nazism. It all began in one of the Bavarian breweries with the first gathering of the Nazis, who initially were the target of ridicule in Germany. It all began in one of the Bavarian breweries with the first gathering of the Nazis, who initially were the target of ridicule in Germany. However, various factors, including the economic crisis and politics, have ensured the rise of Nazism and its transformation into an ideology, followed by Mussolini&#039;s fascist Italy. Fascism and Nazism firmly anchored in the minds of people in some areas of the former Yugoslavia. On April 10, 1941, the Independent State of Croatia was established. Its founder, Ante Pavelić, carried out an anti-Semitic policy with Hitler and Mussolini. Besides the Jews, he also wanted to exterminate the Serbian Orthodox Church. Because of such crimes, the international community has adopted a series of international instruments for the protection of human rights since the Second World War. We can all hope that such a slaughter will never happen again. We have to put the rule of law first.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Rasa</Beseda>
    <Beseda>zakonodaja</Beseda>
    <Beseda>državljanstvo</Beseda>
    <Beseda>židovstvo</Beseda>
    <Beseda>pripadnost</Beseda>
    <Beseda>diskriminacija.</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Race</Beseda>
    <Beseda>legislation</Beseda>
    <Beseda>citizenship</Beseda>
    <Beseda>Judaism</Beseda>
    <Beseda>ethnic origin</Beseda>
    <Beseda>discrimination.</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>T. Matiš]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2019-05-29 12:32:53</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2019-05-31 10:06:58</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-02 06:06:54</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2019-08-06 03:30:58</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2019</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>[Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>[Maribor</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>IV, 50 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="3" Kratica="CC BY-NC 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl" Logo="by-nc.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2019-05-29" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="73922" Ime="Tilen" Priimek="Matiš" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="291594083" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="15720" Ime="Borut" Priimek="Holcman" AltIme="Borut Zemljič; Borut Holman; (Janko) Borut Holcman; Janko Borut Holcman" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4076387" Afiliacija="" ArrsID="14704" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">342.7:343.41:355.011(043.3)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/5745707">5745707</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:CGHPED0R</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="134192" DatotekaNRID="10944070" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1090664" VelikostDatotekeKratko="1,04 MB" DatumVstavljanja="2019-05-29 12:36:50" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Matis_Tilen_2019.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Matis_Tilen_2019.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>B75FE2E98771211C0D792B0EDBC77246</MD5>
      <SHA256>01f25b2310154f4ffa6bc06f14796a3e45b71bcb798cc8aa9d2f383c89b34cb6</SHA256>
      <UUID>b6e8d4f3-7c10-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/58f00d1a-247e-497b-8253-f0f6c698539d</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=134192</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="156014"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="18" Kratica="PF" ZavodEvsID="0000090" Logo="PF_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/PF_logo.gif">Pravna fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
