20.500.12556/DKUM-73832 Standard of control under Article 8 ARSIWA magistrsko delo Stopnja nadzora po 8. členu ARSIWA State responsibility is considered an essential part of international law, since the whole body of international law would in essence be deemed ineffective if the States were not held liable for their conduct. States are the principal bearers of international obligations because of their legal personality. As a consequence, the fact that States have certain obligations, means that responsibility is heavily interlinked with the notion of sovereignty and vice versa. Similarly to individuals, sovereignty of States is limited with the rights of other States. However, this does not mean that State responsibility is an abandonment of State’s sovereignty, but rather its attribute. A State cannot act on its own. It can only conduct its operations through its organs and through private actors. While the conduct of an organ of a State might automatically be attributed to that State, the attributability of a private actor’s conduct appears to be more problematic. One of the grounds of attribution of a private actor’s conduct is found in Article 8 of the International Law Commission’s Articles on Responsibility of States for Internationally Wrongful Acts (ARSIWA). Under Article 8 of the ARSIWA, private actor’s conduct is attributable to a State if that State instructs a private actor or if it controls or directs it. When it comes to the attribution on the grounds of control, the case law and theory, as to the degree of control required to trigger State responsibility, are at odds. While part of the theory defends the test adopted by the International Court of Justice (the effective control test), other academics defend the test proposed by International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia (the overall control test). This clash is the focal point of the thesis. While both of these tests were developed in a (para)military context, the question arises whether they can be applied to private corporations, and if the answer is yes, to what extent. In addition to proposing an appropriate test for corporations, this thesis also tries to find the appropriate test for (para)military group and determine whether there should be only one test for attribution or if there ought to be multiple. Pravo mednarodne odgovornosti držav določa pogoje, pod katerimi je država odgovorna za kršitev svojih mednarodnih obveznosti, in posledice takšnih kršitev. Mednarodna odgovornost držav temelji na tem, da so države, kot temeljni subjekti mednarodnega prava, osnovni nosilec pravic in predvsem obveznosti. Obveznosti in posledično odgovornosti držav stoji nasproti načelo suverenosti, na podlagi katerega so države svobodne pri urejanju svojih notranjih zadev. Ko pa države vstopajo v odnose z drugimi državami, se mora načelo suverenosti držav “umakniti” obveznostim držav. Pravo mednarodne odgovornosti držav predstavlja merilo učinkovitosti mednarodnega prava, saj vse podpisane konvencije in druga pravila ne bi imela smisla, če države, ki kršijo svoje mednarodne obveznosti, za njih ne bi odgovarjale. Kljub temu, da obstajajo podobnosti med civilno odgovornostjo in mednarodno odgovornostjo držav, slednja ohranja svoje posebne značilnosti. Medtem, ko ima civilna odgovornost tri temeljne elemente (protipravnost, škodo in vzročno zvezo med protipravnostjo in škodo), pa je šel razvoj prava mednarodne odgovornosti držav v smeri objektivne odškodninske odgovornosti. Komisija za mednarodno pravo je v svojem Osnutku pravil o odgovornosti držav (ARSIWA) v večji meri kodificirala mednarodno običajno pravo mednarodne odgovornosti držav. Skladno z 2. členom ARSIWA ima mednarodni delikt dva elementa: pripisljivost in kršitev mednarodne obveznosti. Ker škoda ni pogoj za uveljavljanje mednarodne odgovornosti držav, lahko kršitev mednarodnih obveznosti uveljavljajo tudi države, ki jim škoda neposredno ni bila povzročena. Takšen razvoj prava mednarodne odgovornosti držav ne bi bil mogoč brez Osnutkov pravil o odgovornosti držav, ki jih je pripravila in leta 2001 sprejela Komisija za mednarodno pravo. ARSIWA je razdeljena na 4 poglavja, to magistrsko delo pa se ukvarja predvsem s prvim in drugim poglavjem. Kljub temu, da so potekale razprave o njenem podpisu, ARSIWA ni konvencija, temveč (vsaj deloma) predstavlja mednarodno običajno pravo. Prvo poglavje ARSIWA je sestavljeno iz treh členov, v katerih so zapisana temeljna načela prava mednarodne odgovornosti držav. V 1. členu ARSIWA je določeno, da ima vsako mednarodno nezakonito ravnanje države za posledico njeno odgovornost. V 2. členu sta, kot že omenjeno, predpisana pogoja za mednarodno odgovornost držav (pripisljivost in kršitev mednarodne obveznosti). V 3. členu pa je določeno, da je opredelitev dejanja kot mednarodnega delikta pridržana za mednarodno pravo in posledično se države ne morejo sklicevati na svoje notranje pravo, da bi opravičile svojo kršitev. Drugo poglavje ARSIWA, ki se ukvarja s pripisljivostjo, vsebuje osem členov. Najbolj relevanten za to magistrsko delo je predvsem 8. člen, ki določa, da so ravnanja oseb, ki jim država daje navodila ali jih usmerja in nadzira, pripisljiva tej državi. Magistrsko delo se osredotoča na pripisljivost ravnanj oseb, ki jih država nadzoruje. Glede tega sta tako teorija kot sodna praksa razdeljeni na dva tabora. Medtem ko prvi zagovarjajo t. i. effective control test, drugi zagovarjajo t. i. overall control test. Prvi je bil razvit v zadevi Nikaragva proti ZDA, drugi pa je bil razvit v zadevi Tadić. Določitev primernega testa je pomembna, saj je od tega lahko odvisno ali bo neko ravnanje pripisljivo državi ali ne. Medtem ko sta bila oba testa razvita v kontekstu (para)vojaških skupin, magistrsko delo naslovi možnost uporabe teh dveh testov za ravnanja korporacij. Z namenom ugotovitve primerne stopnje nadzora, so v tretjem poglavju predstavljene sodne odločbe različnih tribunalov v kronološkem zaporedju. Analizirane so sodbe, v katerih so se tribunali ukvarjali s pripisljivostjo ravnanj (para)vojaških skupin, in sodbe, v katerih so se sodišča ukvarja s pripisljivostjo ravnanj korporacij. Na podlagi analiziranih sodb so v četrtem poglavju naslovljena nekatera problematična teoretična vprašanja. State responsibility Articles on Responsibility of States for Internationally Wrongful Acts Article 8 Attributability Control Tadić case Military activities in Nicaragua case Bosnian genocide case effective control test overall control test Mednarodna odgovornost držav Osnutek pravil o odgovornosti držav 8. člen ARSIWA Tožilec proti Duško Tadić Nikaragva proti ZDA Bosna in Hercegovina proti Srbiji pripisljivost stopnja nadzora effective control test overall control test true true false L. Brulc] Angleški jezik Slovenski jezik Magistrsko delo/naloga 2019-06-19 17:29:25 2019-06-27 14:21:35 2022-08-02 06:23:01 2019-08-06 03:31:26 2019 0 [S. l. 0 [S. l. 72 f. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 341.236(043.3) 5744171 URN:SI:UM:DK:6SXWMESL MAG_Brulc_Leon_2019.pdf MAG_Brulc_Leon_2019.pdf 1 04DE456F0CD9D39A05025DACF346690D f48f4ec22acb74c5d7ae74c94aa5ad4daafbf3cba316c27274e2bcaa8c895b51 c69279f0-7c10-11eb-bb7a-00155d0001ca 20.500.12556/dkum/b57e4441-1dfa-4fdf-9d21-7b45c8a40dcc https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=135076 Pravna fakulteta 0 0 0