<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="74655" NadgradivoID="0" NRID="11213865" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=74655" StOgledov="1529" StPrenosov="174" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 23:45:36" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-74655">20.500.12556/DKUM-74655</PID>
  <Naslov>Sprache und Kommunikation im Alter von Senioren</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Jezik in komunikacija v dobi starostnikov</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Der Zuwachs an der älteren Population nimmt immer mehr zu, deswegen gibt es auch immer mehr Nachfragen nach medizinischen Personal. Die Folge der Alterung des Menschen ist, neben den Erkrankungen auch die schwächere Kommunikation. Das ist die Population, die in ihren letzten Lebensjahren die meiste Aufmerksamkeit benötigt. Das medizinische Personal ermöglicht den Kranken hochwertige Versorgung die sie zum Leben brauchen. Zu dem medizinischen Personal zählen Pfleger, Krankenschwester, Ärzten, Psychologen und andere sozialer Mitarbeiter. 
In unserer Diplomarbeit haben wir uns auf Senioren in Österreich und Deutschland fokussiert, die ihr Leben in Altenheimen, in Krankenhäuser oder zu Hause verbringen. Genauso haben wir uns auf das medizinische Personal fokussiert, deren Muttersprache nicht die deutsche Sprache ist. Die meisten Befragten sind aus Slowenien, die in Altenheimen oder in Krankenhäuser arbeiten. Daraufhin folgen Befragte aus Österreich und Deutschland. Die anderen Befragten waren aus Kroatien, die in Österreich die häusliche Pflege anbieten. 

Zuerst lag der Schwerpunkt des Inhalts auf der Formulierung und Artikulation der Senioren, da diese Missverstände wie Problematiken mit sich bringen können, daraus entstand letztendlich eine neue Idee. Die neue Idee beschreibt die Kommunikation zwischen den Patienten und den Arbeitern, da es zum großen Teil nach der Eröffnung der europäischen Grenzen, innerhalb der EU immer mehrere Arbeiter gibt die in andere Länder einreisen, deren die Muttersprache nicht die deutsche ist.  

Die Erlernung bzw. die Beherrschung  (in unserem Fall) der deutschen Sprache ist sehr wichtig, aufgrund der Kommunikation mit Senioren  und Mitarbeitern. Dabei liegt die Konzentration im Sprachgebrauch und den Problematiken der Artikulation und der Kommunikation zwischen dem medizinischen Personal und den Senioren.

Zuerst haben wir den Begriff Gerontologie beschrieben, dann haben wir die Krankheiten gesammelt, die für Senioren charakteristisch sind. Die Krankheiten haben wir mit der Kommunikation verbunden. Wir haben die zwei bekanntesten Krankheiten hervorgehoben, dass sind Demenz und Alzheimer, die eine Folge der Demenz ist. Danach haben wir uns auf die Sprache fokussiert. Wir haben die Begriffe wie Dialekt, der für unsere Diplomarbeit sehr wichtig ist, Idiolekt, Soziolekt um, beschrieben. Bei der Kommunikation haben wir ein Modell des Kommunikationsquadrats von Friedman Schulz von Thun dargestellt und beschrieben. Den Begriff Aphasie haben wir ebenfalls beschrieben. Die Aphasie beschreibt eine Nonverbale Kommunikation, das bedeutet die Person die von der Aphasie betroffen ist, ist nicht in der Lage mit Worten zu kommunizieren, da das Gehirn der betroffenen an einer Verletzung leidet. Diese betroffenen Menschen sprechen mithilfe von Gebärdensprache, sowie mithilfe von Schriften.
Im nächsten Kapitel haben wir die Kommunikation in der Pflege beschrieben, welche die Aufgaben der Krankenschwester und anderen Pflegepersonals umfassen. Wir haben uns auch auf die Erhaltung der Gesundheit im Alter konzentriert. Untersucht haben wir diesbezüglich die Rolle des medizinischen Personals sowie die freiwillige Arbeit, da sie einen positiven Einfluss dazu beitragen.

Wir haben drei Hypothesen, die wie folgt lauten: Verminderung der Kommunikation der Senioren aufgrund Alterung und Krankheiten.
Dabei haben Wir festgestellt, dass eine leichte Sprache bzw. die Verwendung von einfachen Wörtern, für den Gebrauch in der Kommunikation mit Patienten angewendet wird, sei es von Angehörigen oder von den Pflegern bzw. dem Mediziner. Die dritte Hypothese ist, dass die Senioren bzw. Patienten weniger Kontakt mit der äußeren Welt bzw. mit anderen Menschen haben und sie deshalb nicht viele kommunizieren. Sie verbinden eine negative Folge bezüglich der gesprochenen Sprache, die sie als Kind erlernt haben und mit der Zeit vergessen oder je vergessen haben.
Bei der ersten Hypothese waren die Befragten mehr als die Hälfte der Meinung, da</Opis>
  <TujJezik_Opis>Vedno več je starejše populacije in posledično tudi več povpraševanja po negovalnem osebju le-teh. Ena izmed posledic staranja je poleg različnih bolezni tudi otežena komunikacija starostnika. To je populacija, ki potrebuje največ pozornosti v zadnjem obdobju življenja. Obolelim starostnikom omogoča kvalitetno preživljanje časa zdravstveno osebje, to so negovalci, medicinske sestre, zdravniki, psihologi in drugi socialni delavci. 
 
V naši diplomski nalogi smo se osredotočali na starostnike iz Avstrije in Nemčije, ki so v domovih za starejše, v bolnišnicah ali na domu ter na zdravstveno osebje. Pri zdravstvenem osebju smo se fokusirali na tujce, ki jim nemški jezik ni materni jezik. Pretežno so bili anketiranci iz Slovenije, ki delajo v domovih za starejše in v bolnišnicah v Avstriji ali Nemčiji, med drugim tudi negovalci iz Hrvaške, ki delajo v Avstriji in nudijo nego na domu.

Sprva je bil namen osredotočiti se samo na starostnike, ki imajo probleme pri ubesedovanju zaradi starosti in bolezni, ki jih starost prinese, vendar je s tem posledično nastala tudi nova ideja, kako se sporazumevajo zaposleni z njimi, ker je vedno več tujcev, ki se seli v nemško govoreče države zaradi boljših finančnih razmer in potrebe po vedno večjem številu zdravstvenega osebja, predvsem v domovih za starejše in drugih socialnih centrih za starostnike. 

Osvojitev jezika, v našem primeru nemškega, je vir do dobre komunikacije s starostniki in med zaposlenimi. Osredotočili smo se na rabo jezika, probleme pri ubesedovanju in kako se osebje ter starostniki sporazumevajo med sabo. 

Za začetek smo opisali pojem gerontologije, v nadaljevanju smo prikazali bolezni, ki se pojavljajo v starosti in smo jih povezali s komunikacijo, ki je poleg jezika osrednja tema naše diplomske naloge. Izpostavili smo dve bolezni, to sta demenca in Alzheimerjeva bolezen, ki je posledica demence. Nato smo se osredotočili na jezik, kjer smo opisali osrednje pojme, kot so dialekt, ki je v našem primeru zelo pomemben za komunikacijo, idiolekt, sociolekt itd. Pri komunikaciji smo podali tudi primer sporazumevanja, komunikacijski model Friedmana Schulza in ga opisali. Izpostavili smo tudi afazijo, to je stanje ne govora, kar pomeni, da oseba, ki govori, išče prave besede, bere, piše, uporablja gibe … ni več v stanju povedati, kar si želi, se pravi govora več ne more uporabljati, zaradi posledic, kot so poškodba možganov. V naslednjem poglavju smo opisali sporazumevanje v zdravstveni negi, kjer smo opisali naloge medicinskih sester ter drugega zdravstvenega osebja. Nato smo opisali, kako teče komunikacija med osebjem in bolniki. Ker je za zdravje in boljše počutje ter udobje bolnika pomembna tudi vitalnost, smo se odločili raziskati, kako ohraniti zdravje v starosti, kakšno vlogo ima zdravstveno osebje, med drugim smo vključili in opisali prostovoljstvo, ki ima velik vpliv na človeka. 

Zadali smo si tri hipoteze, to so, da je starostnikova komunikacija zmanjšana zaradi staranja 
in je še bolj otežena zaradi dodatnih bolezni, ki pridejo s staranjem.  Predpostavljamo tudi, da starostniki izbirajo lažje besede za sporazumevanje med osebjem in svojci. Predpostavljamo, da starostniki preživijo veliko oz. večino časa v bolniških posteljah in nimajo veliko stika z zunanjim svetom oz. ostalimi ljudmi in zato ne potrebujejo veliko moči za komunikacijo, kar je negativna lastnost za njih, ker posledično začnejo pozabljati jezik, ki so se ga naučili v otroštvu. Pri prvi hipotezi je bilo več kot polovica anketirancev mnenja, da je otežena komunikacija posledica obojega, se pravi staranja in bolezni. 
Tudi pri naslednji hipotezi smo pravilno sklepali, da bolniki uporabljajo lažje besede pri sporazumevanju. Pri tretji hipotezi smo ugotovili, da bolniki res preživijo večina časa v svojih posteljah, kar je posledica različnih bolezni, zaradi katerih sta mobilnost in govor otežena, zato moramo to hipotezo zavreči, ker ne začnejo pozabljati jezik, ker niso družabni, ampak zaradi posledic bolezni.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Patienten</Beseda>
    <Beseda>medizinisches Personal</Beseda>
    <Beseda>Krankheiten</Beseda>
    <Beseda>Sprache</Beseda>
    <Beseda>Kommunikation</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>bolniki</Beseda>
    <Beseda>zdravstveno osebje</Beseda>
    <Beseda>bolezni</Beseda>
    <Beseda>jezik</Beseda>
    <Beseda>komunikacija</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[V. Zadravec]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1031" ISO639-3="deu">Nemški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2019-09-03 12:56:00</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2019-10-24 13:13:07</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-09 09:22:40</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2021-05-15 03:32:06</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2019</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="1" Kratica="CC BY-NC-ND 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl" Logo="by-nc-nd.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc-nd.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2019-09-03" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="74500" Ime="Vanja" Priimek="Zadravec" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="47338" Ime="Alja" Priimek="Lipavic Oštir" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">159.922.6:811.112.2ʼ27(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/24803848">24803848</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:KJRG89G9</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="137197" DatotekaNRID="10999875" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="709767" VelikostDatotekeKratko="693,13 KB" DatumVstavljanja="2019-09-05 11:18:54" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UN_Zadravec_Vanja_2019.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UN_Zadravec_Vanja_2019.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>5BB6D93A896790461832FF76F7875DB6</MD5>
      <SHA256>a8a7a9671a3fbe253ea8a7d80444bf7b3bc48f49e89ff482944e4fd4d57705b9</SHA256>
      <UUID>e73205e3-7c10-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/7c38278a-4c29-445b-a35e-5bf5d63fe355</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=137197</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1031" Oznaka="" Dolzina="70106"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
