<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="76322" NadgradivoID="438" NRID="11665009" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=76322" StOgledov="1181" StPrenosov="42" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 13:40:49" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-76322">20.500.12556/DKUM-76322</PID>
  <Naslov>Stresnost sodniškega dela</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Stress Related to Judicial Work</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Namen prispevka:

Delo na sodišču je nedvomno stresno in sodniški poklic sodi med stresno bolj ogrožene poklice. Sodniki in drugi zaposleni v pravosodju doživljajo strese tako kot v drugih poklicih, nekateri vzroki stresa (stresorji) pa so posebni, povezani z naravo dela.

Med primarne stresorje sodniškega dela prištevamo osamljenost oziroma socialno izoliranost sodnikov, občutke ogroženosti, zaskrbljenost za lastno varnost in varnost družine, preobremenjenost z delom in intelektualno zahtevnost, poleg tega pa tudi spremembe zakonodaje, pritiske politike, medijev in javnosti, dolgotrajne sodne procese ipd. Med sekundarne stresorje pa uvrščamo predvsem nenehno soočanje s tragedijami strank v sodnem procesu. Stalna prisotnost navedenih stresorjev lahko privede do različnih nezaželenih sprememb na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju, pa tudi do izgorelosti. Vse te navedene težave lahko vplivajo na kakovost dela sodnikov in povzročajo tudi resne zdravstvene težave.

V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere dejavnike dela sodniki doživljajo kot stresne in katere težave na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju najbolj pogosto doživljajo.

Metodologija:

Na osnovi raziskav o stresnosti sodniškega dela, ki so bile narejene v tujini, smo sestavili vprašalnik, s katerim smo ugotavljali, kaj civilni sodniki naših sodišč pri svojem delu doživljajo kot stresno in katere težave pripisujejo izpostavljenosti delovnim stresorjem.

Vprašalnik smo s pomočjo turning pointa uporabili pri predavanju o stresnosti sodniškega dela v okviru sodniške šole, ki je v spomladanskih mesecih potekala na Čatežu ob Savi. Tako smo pridobili odgovore od 150 civilnih sodnic in sodnikov.

Ugotovitve:

Sodnice in sodniki so menili, da je sodniški poklic stresen in kot najbolj stresne so navajali zunanje vplive na njihovo delo, manj stresne pa doživljajo situacije, ki so neposredno povezane s pripravo in vodenjem obravnav. Kot najbolj pogoste pa so navajali težave s čustvenega in telesnega področja (vznemirjenost, napetost, zaskrbljenost, motnje spanja in glavobole).

Omejitve/uporabnost raziskave:

V raziskavo so bili vključeni samo sodniki in sodnice, ki so se udeležili sodniške šole. Vzorec je sicer dovolj velik, nismo pa ugotavljali njegove reprezentativnosti.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

V Sloveniji še ni bilo narejene raziskave o stresnosti sodniškega dela. Rezultati bodo nedvomno uporabni za vodstva sodišč in Sodniško društvo pri načrtovanju preventivnih ukrepov in načrtovanju psihosocialne pomoči sodnikom in sodnicam.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Purpose:

Working on the court is without doubt, highly stressful and the judge profession certainly is one of the most stressful professions. As in other professions, judges and other employees of the judicial system can also fall under stress. But some stressors that we encounter in judicial stress are specific, related to the nature of work.

Primary stressors that judges encounter at their work are loneliness or social isolation, concern for safety and security of them or their family, work overload and intellectual complexity of the cases. Highly stressful are also changes in legislation, political pressures, the media and the public, and power straining longterm trials, etc. Secondary stressors are the outcome of dealing with tragic cases and straining clients in the judicial process. Continuing presence of such stressors can not only lead to various undesirable changes in cognitive, emotional, physical and behavioral field, but also to stress burnout. All of those problems may affect the quality of work and also cause serious health problems.

The main goal of the study was to determine which work related factors, judges see as stressful. Study also tried to determine the most common cognitive, emotional, physical and behavior problems.

Design/Methodology/Approach:

Based on research about judicial stress, which were made abroad, we created a questionnaire. The latter was administered thought Turning Point technologies, at the lectures about stress in judicial work. Lectures ware organized by the judge annual courses in the spring months. Our goal was to determine what our country civil judges see as stressful in their field of work and to determine what problems are attributed to the exposure to those work stressors. Throughout the lectures we obtained 150 responses from civil judges that work in our country civil courts.

Findings:

Judges felt that the profession of judge is one of the most stressful. The most stressful thing is the external influences on their work. Less stressful are matters that are directly related to the preparation and conduct of the hearings. As the most frequent mention problems ware from the emotional and physical domains (excitement, tension, anxiety, sleep disturbances and headaches).

Research limitations/implications:

The survey included only judges who participated the judge annual courses. The sample is sufficiently large, but we did not assess its representativeness.

Originality/Value:

In Slovenia no research about stressfulness of judicial work has yet been made. The results will undoubtedly be useful for the management of courts and judicial organization in the planning of preventive measures and planning of psychosocial support to judges.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>sodišče</Beseda>
    <Beseda>stres</Beseda>
    <Beseda>stresorji</Beseda>
    <Beseda>posledice</Beseda>
    <Beseda>psihosocialna pomoč</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>court</Beseda>
    <Beseda>stress</Beseda>
    <Beseda>stressors</Beseda>
    <Beseda>outcomes</Beseda>
    <Beseda>psychosocial support</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>true</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="r2" DRIVER="info:eu-repo/semantics/report">Znanstveno delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2020-05-12 08:41:06</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2020-05-12 08:41:06</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-05 03:07:29</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2020-05-14 03:14:28</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2010</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>str. 280-293</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1>št. 3</StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2>Letn. 12</StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija>2010</Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>Zaloznikova</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>Objavljeno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="6" Kratica="CC BY 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl" Logo="by.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by.png" DatumZacetkaLicenciranja="2020-05-12" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="14027" Ime="Peter" Priimek="Umek" AltIme="P Umek" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="1731683" Afiliacija="" ArrsID="01336" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="14872" Ime="Bojan" Priimek="Dobovšek" AltIme="Bojan Dobovsek; Bojan Dobovcek; Bojan D. Dobovšek; Marjan Dobovšek; B Dobovsek" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="4001123" Afiliacija="" ArrsID="14283" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">347.962:159.944.4</Identifikator>
    <Identifikator ID="13" Sifra="OceCobissID" Naziv="OceCobissID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/99492352">99492352</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1988330">1988330</Identifikator>
    <Identifikator ID="9" Sifra="ISSN-clanka" Naziv="ISSN pri članku" URL="">1580-0253</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:QLWG3KIN</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="141980" DatotekaNRID="0" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="56" FormatDatoteke="URL" MIME="text/url" IkonaFormata="html.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/html.gif" VelikostDatoteke="0" VelikostDatotekeKratko="0,00 KB" DatumVstavljanja="2020-05-12 08:42:37" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv></Naziv>
      <OrgNaziv></OrgNaziv>
      <URL>https://www.fvv.um.si/rv/arhiv/2010-3/Umek-Dobovsek.html</URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5></MD5>
      <SHA256></SHA256>
      <UUID></UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=141980</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
    <Datoteka ID="141978" DatotekaNRID="0" NamenDatotekeID="5" NamenDatoteke="Izvorni URL" FormatDatotekeID="56" FormatDatoteke="URL" MIME="text/url" IkonaFormata="html.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/html.gif" VelikostDatoteke="0" VelikostDatotekeKratko="0,00 KB" DatumVstavljanja="2020-05-12 08:41:12" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv></Naziv>
      <OrgNaziv></OrgNaziv>
      <URL>https://www.fvv.um.si/rv/arhiv/2010-3/Umek_Dobovsek.pdf</URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5></MD5>
      <SHA256></SHA256>
      <UUID></UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=141978</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="12" Kratica="FVV" ZavodEvsID="0000086" Logo="FVV_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FVV_logo.gif">Fakulteta za varnostne vede</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="1.01" Koda="1.01" Naziv="Izvirni znanstveni članek" SchemaOrg="Article"></TipologijaDela>
  <Podgradiva>
    <Potomci>
    </Potomci>
    <Starsi>
      <Gradivo ID="30417" NRID="8720296" Zaporedje="14" JeZaklenjeno="true" JePotrjeno="true">Varstvoslovje</Gradivo>
    </Starsi>
  </Podgradiva>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
