20.500.12556/DKUM-76462 Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini Indicators for Detection of Radicalization of Socially Endangered and Participants of Domestic Violence Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti ključne dejavnike tveganja za radikalizacijo posameznika, umestitev ranljivih skupin socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini v proces radikalizacije ter na podlagi empiričnih izsledkov raziskave za obe ranljivi skupini predlagati indikatorje za prepoznavanje radikalizacije. Metode: Raziskovalna metodologija je kombinacija kabinetnega in terenskega dela. Del s pregledom znanstvene literature je namenjen teoretičnemu razumevanju fenomena radikalizacije, terensko delo z izvedbo intervjujev pa pridobivanju informacij o zaznavanju radikalizacije. Intervjuje smo izvedli s predstavniki državnih institucij v Republiki Sloveniji, ki pokrivajo področje zaposlovanja, družinske politike in izvajajo socialnovarstvene storitve, za analizo percepcije radikalizacije laične javnosti pa smo izvedli spletno anketo med študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Rezultati spletne ankete kažejo, da so pri preprečevanju radikalizacije centri za socialno delo, nevladne organizacije in izobraževalne institucije srednje učinkoviti. Intervjuvanci področja radikalizacije in nasilnega ekstremizma ne poznajo dobro, sam pojem radikalizacije pa pomensko povezujejo z drugimi bolj prepoznavnimi oziroma tradicionalnimi oblikami nasilja, kot so fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje. Dejavnikov tveganja za radikalizacijo socialno ogroženih oseb in udeležencev nasilja v družini ni mogoče obravnavati ločeno, saj gre za tesno povezanost in prepletanje različnih skupin dejavnikov kot tudi posameznih dejavnikov znotraj posamezne skupine. Brezposelnost je v povezavi z nasiljem v družini del širšega konteksta okoliščin, ki jih skupaj oblikujejo socialno-psihološki, splošno družbeni in socialno-ekonomski dejavniki, tako lahko iste ali podobne indikatorje za prepoznavanje radikalizacije identificiramo v obeh ranljivih skupinah. Omejitve/uporabnost raziskave Kljub visoki odzivnosti intervjuvancev smo zajeli majhen del svetovalcev in strokovnih delavcev, zato rezultatov ne moremo posploševati na celoten sistem obravnave radikalizacije znotraj sistema Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Praktična uporabnost: Z raziskavo smo identificirali indikatorje za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini. Rezultati raziskave so lahko dobra osnova za umestitev indikatorjev za preprečevanje radikalizacije v že aktualne Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini oziroma v druge zakonske in siceršnje pravne okvire, ki urejajo podobna področja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek bralcu predstavi rezultate analize percepcije radikalizacije izbranih deležnikov in laične javnosti, ki v Sloveniji še ni bila narejena. Predlagani indikatorji lahko pomembno prispevajo k celostnemu pristopu prepoznavanja in preprečevanja radikalizacije v Sloveniji. Purpose: The purpose of the paper is to identify key risk factors for radicalization of an individual, integration of vulnerable groups as socially endangered and participants of domestic violence into the process of radicalization, and based on the empirical research findings propound indicators for detection of radicalization in both vulnerable groups. Design/Methods/Approach: The research methodology is divided into two approaches: office and field research. A review of the scientific literature is proposed to deliver a theoretical understanding of the radicalization phenomenon, and a fieldwork for conducting interviews for gathering information on the perception of radicalization. Interviews were conducted with representatives of Slovenian institutions, primarily covering the fields of employment, family policies and social care services. In order to analyze the perception of radicalization of the lay public, we conducted an online survey among students of the University of Ljubljana and the University of Maribor. Findings: According to the respondents, in the field of the radicalization prevention efforts, social centres, NGOs and educational institutions are relatively high successful. Interviewees are unfamiliar with radicalization and violent extremism, therefore they often find the semantic connection through other violence manifestations that have more “identifiable” and “traditional” forms, like physical, psychological, sexual and economic violence. Risk factors of radicalization of socially endangered and participants of domestic violence cannot be discussed separately, since there is a close connection and interlace of a different factors groups, and as of individual factors in one group. In a broader context unemployment is connected with domestic violence, which are formed together with socio-psychological, social and socio-economic factors, similar or identical indicators of radicalization can be recognised in both vulnerable groups. Research Limitations / Implications: Despite the high interviewees’ responsiveness, we covered a small part of counselors and professionals, so the results cannot be generalized to all organizational units of the Ministry of Labor, Family, Social Affairs and Equal Opportunities. Practical Implications: The study results identified key risk factors for the radicalization, plus indicators for identifying radicalization of an individual level. Both factors and indicators can be implemented into existing legislation - for example, in the guidelines for identifying domestic violence, which are defined in the Groundwork of dealing with domestic violence, or in other legal acts that regulate similar policy areas. Originality/Value: The article presents the perception of radicalization of selected stakeholders and the lay public. Presented research is the first one in Slovenia reflecting this topic. The proposed indicators can make a significant contribution to a holistic approach in identifying and preventing radicalization in Slovenia. socialno ogroženi brezposelni nasilje v družini dejavniki tveganja indikatorji radikalizacije socially endangered unemployed domestic violence risk factors radicalization factors true true true Slovenski jezik Angleški jezik Znanstveno delo 2020-05-28 16:02:43 2020-05-28 16:02:44 2022-08-05 03:08:10 2020-05-29 03:17:05 2020 0 0 str. 43-60 št. 1 Letn. 22 2020 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 364.614+343.3 99492352 17242115 1580-0253 URN:SI:UM:DK:JGH01LTW https://www.fvv.um.si/rV/arhiv/2020-1/03_Kolak_rV_2020-1.pdf 1 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=142369 https://www.fvv.um.si/rV/arhiv/2020-1/03_Kolak_rV_2020-1.html 1 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=142368 Fakulteta za varnostne vede Varstvoslovje 0 0 0