<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="76675" NadgradivoID="0" NRID="11850731" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=76675" StOgledov="1189" StPrenosov="161" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-02 10:38:32" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-76675">20.500.12556/DKUM-76675</PID>
  <Naslov>Magischer Realismus in Der Butt (1977) von Günter Grass und Nedotakljivi (2007) von Feri Lainšček</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Magični realizem v Der Butt (1977) Günterja Grassa in Nedotakljivi (2007) Ferija Lainščka</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Die Diplomarbeit setzt sich zum Ziel, anhand der Romane Der Butt von Günter Grass und Nedotakljivi von Feri Lainšček die Ästhetik des magischen Realismus in der zeitgenössischen deutschen und slowenischen Prosa zu untersuchen. Während die Literatur von Günter Grass von der Forschung zum magischen Realismus zugeordnet wird, fühlt sich Feri Lainšček mit seinem literarischen Werk zum magischen Realismus selbst zugehörig. Für die Ästhetik des magischen Realismus, für die die Zusammensetzung von realen und irrealen Welten von grundlegender Bedeutung ist, überwiegen in vielerlei Hinsichten die konzeptuellen Fragestellungen, die in der Einleitung erörtert werden. Im Weiteren werden Entwicklungstendenzen des magischen Realismus in Europa und Lateinamerika umrissen. Die Ergebnisse der von der Merkmalmatrix der literarischen Ästhetik des magischen Realismus (W. Schmied, T. Virk) ausgehendenden Vergleichsanalyse der Romane zeigen, dass sowohl Grass‘ als auch Lainščeks Werk als repräsentativ für die literarische Ästhetik gelten, und dies obwohl die beiden Romane zeitlich 30 Jahre auseinander liegen und die Autoren und ihr literarisches Schaffen in vielen Aspekten grundverschieden sind. Die fiktionale Wirklichkeit ihrer Romane baut auf der Eliminierung der logischen Antinomie durch den impliziten und schweigenden Autor wie auch durch den Fokalisierer und schließt subversiv angewendete realistische und zur Wirklichkeit gewordene magische Elemente ein. Diese erzeugen, zusammen mit Elementen aus Mythen, Legenden und alternativer Geschichte und unter der Anwendung von Metaphern und auch  Personifikationen, fremde Realitäten und lassen verborgene in Erscheinung treten. Auf diese Weise werden reale und magische Ebenen der beiden Romane verkoppelt und somit auch ihre zentrale ästhetische Dimension verwirklicht.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Osrednja tema diplomske naloge je estetika magičnega realizma v sodobni nemški in slovenski prozi, njen cilj pa je, preučiti omenjeno estetiko v romanih Günterja Grassa Der Butt in Ferija Lainščka Nedotakljivi. Günter Grass (1927-2015) je postal znan kot član Skupine 47, mednarodno pa se je uveljavil s svojim prvencem Die Blechtrommel (Pločevinasti boben), ki je izšel leta 1959. Grass se je poleg literarnega ustvarjanja  ukvarjal tudi s kiparstvom, slikarstvom in grafiko. Za Ferija Lainščka (1959) pomeni pisanje in branje pot do raziskovanja duše, ki jo lahko vtisne v dialog z večnostjo. Njegov pogled na svet oblikujejo njegove življenjske izkušnje in predvsem  številna srečanja z Romi.   Ti so, tako kot Lainšček sam, živeli na obrobju njegovega rojstnega kraja. Medtem ko se literatura Günterja Grassa uvršča k magičnemu realizmu, meni Feri Lainšček sam, da s svojim literarnim delom pripada estetiki magičnega realizma. Oba romana smo analizirali in interpretirali z ozirom na značilnosti magičnega realizma in ju med seboj primerjali.  
Problematika diplomske naloge izhaja že iz dejanskega pojma samega, saj le-ta ni izčrpno pojasnjen.  Pri definiranju estetike magičnega realizma je mnogo odprtih vprašanj,  ki so tesno povezana  z vprašanji o kraju in času nastanka pojma magičnega realizma in z njegovo literarnoestetsko konceptualizacijo. V diplomski nalogi smo v tem oziru predstavili   problem opredelitve pojma z medkulturnega vidika,  saj  je pojem  v različnih kulturah in umetnostnih ter literarnih okoljih različno opredeljen. Ugotovili smo, da ima  estetika magičnega realizma na prvi pogled sicer preprosto strukturo, ki jo opredeljujejo  kompleksni kulturni in družbeni procesi.   Tudi  teoretiki si niso enotni pri izboru in uvrščanju avtorjev v  literarno smer magičnega realizma. Ravno iz tega razloga smo v   diplomski nalogi posebno pozornost posvetili poglobljeni predstavitvi nastanka in razvoja pojma in poskusom konceptualne razjasnitve središčne estetike. 
 V nalogi smo prikazali osrednje trende v razvoju magičnega realizma v Evropi in Latinski Ameriki. Pri tem je razvidno, da se razvoja povsem razlikujeta.  V Evropi se je pojem razvil leta 1920 in sicer v Nemčiji, Italiji in v flamskih državah. Po drugi strani obstajajo teorije, ki trdijo, da je  koncept magičnega realizma  moč zaslediti in da je bil celo omenjen v delih predstavnika nemške zgodnje romantike,  filozofa in pesnika Friedricha von Hardenberga, znanega pod psevdonimom Novalis (1722-1802). Uporabo estetskega koncepta magičnega realizma je  mogoče enačiti z letom 1923 in nemškim zgodovinarjem in umetnostnim kritikom Franzom Rohom (1890-1965).  Poleg  Roha je na konceptualizacijo magičnega realizma odločilno vplival italijanski pesnik, pisatelj in komponist Massimo Bontempelli (1878-1960). Bontempelli je leta 1926 ustanovil dvojezično revijo 900, kjer je v prvih štirih izdajah opisal značilnosti &#039;realistične magije&#039;. Ključnega pomena za razvoj magičnega realizma v Evropi je delo  flamskega pisatelja Huberta Lampo (1920-2006), ki magičnega realizma ni obravnaval le kot estetski pojav, marveč ga je opredelil kot odnos do življenja. Pomemben za opredelitev pojma in razvoj koncepta magičnega realizma je tudi flamski pisatelj Johan Daisne (1912-1978), ki je magični realizem opisal kot nekakšen &#039;Weltanschauung&#039;, ki  v sebi nosi platonski dualistični pogled na svet.  V intelektualnih in umetniških krogih Latinske Amerike je estetika magičnega realizma postala prisotna šele po pojavu  Roha, in sicer v španski reviji Revisa de Occidente (1927). V letu 1948 objavljeni Letras y hombres de Venezuela je Uslar Pietri prvič v latinskoameriški književnosti uporabil estetiko magičnega realizma, čeravno za utemeljitelja literarne estetike v Latinski Ameriki veljata Nobelovec Miguel Angel Asturias, s kultnim romanom Hombrez de maiz (Koruzarji), ki je izšel leta 1949 in Alejo Carpentier, katerega predgovor k romanu El reino de este mundo ( Kraljestvo tega sveta) Aleja Carpentierja,</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>deutscher Roman</Beseda>
    <Beseda>slowenischer Roman</Beseda>
    <Beseda>magischer Realismus</Beseda>
    <Beseda>Günter Grass</Beseda>
    <Beseda>Feri Lainšček</Beseda>
    <Beseda>Der Butt</Beseda>
    <Beseda>Nedotakljivi</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>nemški roman</Beseda>
    <Beseda>slovenski roman</Beseda>
    <Beseda>magični realizem</Beseda>
    <Beseda>Günter Grass</Beseda>
    <Beseda>Feri Lainšček</Beseda>
    <Beseda>Der Butt</Beseda>
    <Beseda>Nedotakljivi</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[M. Žnidarič]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1031" ISO639-3="deu">Nemški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2020-06-19 12:19:05</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2020-07-23 12:33:38</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-09 13:50:16</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2020-07-24 03:13:51</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2020</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="1" Kratica="CC BY-NC-ND 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl" Logo="by-nc-nd.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc-nd.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2020-06-19" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="77097" Ime="Melani" Priimek="Žnidarič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="52806" Ime="Matjaž" Priimek="Birk" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">821.112.2.09-31 Grass G.:821.163.6.09-31 Lainšček F.</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/23238659">23238659</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:EOFULMMH</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="143285" DatotekaNRID="11257106" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1312061" VelikostDatotekeKratko="1,25 MB" DatumVstavljanja="2020-06-30 15:41:32" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UN_Znidaric_Melani_2020.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UN_Znidaric_Melani_2020.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>6E84105B7022EF6910D24475272EBBE7</MD5>
      <SHA256>7d7fe29418bbbb3f637ca8d92ba91dcf65faf8825a8febf4785aec4d36bc9c12</SHA256>
      <UUID>61481ec5-7c11-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/e23d0328-f5e9-4df6-9d38-1a6c7faa8875</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=143285</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1031" Oznaka="" Dolzina="130362"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
