<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="78077" NadgradivoID="0" NRID="12216161" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=78077" StOgledov="1276" StPrenosov="194" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 00:54:23" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-78077">20.500.12556/DKUM-78077</PID>
  <Naslov>Kvaziznanosti v forenzični psihologiji</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Quasi-Science in forensic psychology</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V magistrski nalogi so predstavljene kvaziznanosti, ki se jih uporablja za odkrivanje laži v
forenzični psihologiji. Pod drobnogled smo vzeli pet metod: poligraf, forenzično hipnozo,
znanstveno analizo vsebine (SCAN), strateško uporabo dokazov (SUE) in funkcijsko
magnetnoresonančno slikanje (fMRI) za odkrivanje laži. Postavili smo pet hipotez, ki jih
bomo poskušali zavrniti ali potrditi. Večina splošne javnosti meni, da so te kvaziznanosti zelo
zanesljive, kar pa ne drži. Večina tudi meni, da so sami dobri pri prepoznavanju laganja,
vendar tudi to ne drži. Raziskave kažejo, da je uspešnost prepoznavanja laganja po intuiciji
med 49 in 59 % (Vrij, 2008). Omenjene metode pa nimajo dosti boljše uspešnosti. Poligrafsko
testiranje naj bi bilo odgovorno za samo 57 % uspešno odkritih laži. Funkcijsko
magnetnoresonančno slikanje je v medicini popolnoma znanstvena metoda. Sliši se
znanstveno in vsak bi pričakoval, da bo to veljalo tudi za aplikacijo v forenzično psihologijo,
a ni tako. Prav tako znanstveno zveni znanstvena analiza vsebine (SCAN), a tudi pri tej ni
popolnoma nič znanstvenega. Pri vseh obravnavanih kvaziznanostih se pojavlja tudi
vprašanje etičnosti, še posebej pri strateški uporabi dokazov (SUE), kjer preiskovalec ne
predstavi dokazov zoper osumljenca do konca zaslišanja. Pojavlja se tudi etično vprašanje
glede privolitve, saj tisti, ki laže, noče, da bi preiskovalci vedeli, da laže. Pri forenzični hipnozi
se pojavlja težava z izkrivljanjem spomina in z vsajanjem lažnih spominov. Vse metode so
nastale na osnovi želje po poenostavitvi delovnega procesa zaposlenih v organih pregona.
Nekdo si je izmislil metodo, ki bi morda lahko delovala (na primer znanstvena analiza
vsebine – SCAN) in začel o njej predavati ter jo učiti po vsem svetu, ostali pa so slepo sledili
brez kančka dvoma. Poraja se vprašanje, ali bodo omenjene metode sploh kdaj postale
znanstvene in s tem primerne za uporabo kot dokaz na sodišču. Trenutno še ne obstaja dober
način za izvedbo raziskav, razen laboratorijskih, ki pa imajo svoje omejitve.</Opis>
  <TujJezik_Opis>This master&#039;s thesis presents the quasi-sciences used to detect lies in forensic psychology.
We looked in five methods: Polygraph, Forensic Hypnosis, Scientific Content Analysis - SCAN,
Strategic Use of Evidence - SUE, and Functional Magnetic Resonance Imaging (fMRI) to
detect lies. We also set ourselves five hypotheses, which we will try to reject or confirm.
The majority of the general public thinks that these quasi-sciences are very reliable, which
is not true. Most also think they are good at recognizing lying themselves, but even that is
not true. Research shows that the success rate of recognizing lying by intuition is between
49 and 59 percent (Vrij, 2008). However, these methods do not perform much better.
Polygraph testing is said to be responsible for only 57 percent of successfully detected lies.
Functional Magnetic Resonance Imaging is a completely scientific method in used medicine.
It sounds scientific and one would expect this to apply to forensic psychology as well, but
this is not the case. There is also a Scientific Content Analysis - SCAN, but there is absolutely
nothing scientific about this either. The question of ethics also arises in all the considered
quasi-sciences. Especially in the Strategic Use of Evidence - SUE, where the investigator does
not present evidence against the suspect until the end of the interrogations. There is also
the ethical question of consent that should be given to use one of those techniques, as the
one who lies does not want investigators to know he is lying. In forensic hypnosis, there is a
problem with memory distortion and attenuation of false memories. All methods involve a
desire to simplify the work process of law enforcement officers. This is how these techniques
came about. Someone invented a technique that might work (for example, Scientific
Content Analysis - SCAN) and started lecturing and teaching about it all over the world,
while others blindly followed without a hint of doubt. The question arises as to whether
these techniques will ever become scientific and thus suitable for use as evidence in court.
Currently, there is no good way to conduct research other than laboratory research, which
has its limitations.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>magistrska dela</Beseda>
    <Beseda>detektor laži</Beseda>
    <Beseda>poligraf</Beseda>
    <Beseda>funkcijsko magnetnoresonančno slikanje</Beseda>
    <Beseda>znanstvena analiza vsebine</Beseda>
    <Beseda>strateška uporaba dokazov</Beseda>
    <Beseda>hipnoza</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Lie Detector</Beseda>
    <Beseda>Polygraph</Beseda>
    <Beseda>Functional Magnetic Resonance Imaging</Beseda>
    <Beseda>Scientific
Content Analysis</Beseda>
    <Beseda>Strategic Use of Evidence</Beseda>
    <Beseda>Hypnosis.</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[D. Bricelj]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2020-10-18 10:20:42</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2020-12-03 21:45:45</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-09 17:33:23</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2020-12-04 03:34:27</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2020</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2020</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>V, 59 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="69080" Ime="Dominika" Priimek="Bricelj" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="312209507" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="14863" Ime="Igor" Priimek="Areh" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="5288035" Afiliacija="" ArrsID="22499" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">159.9:340.6(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/40911363">40911363</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:V2FGCECJ</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="147677" DatotekaNRID="11359977" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="623772" VelikostDatotekeKratko="609,15 KB" DatumVstavljanja="2020-11-21 00:11:32" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Bricelj_Dominika_2020.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Bricelj_Dominika_2020.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>402FAE641612F5E0E3CCD024BEA157DB</MD5>
      <SHA256>88d183441d2900e50b4e7cbca1004985aa7a080d1092c70430f683dfc5278c70</SHA256>
      <UUID>02b578da-7c12-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/6d57789a-f8f7-40aa-8f6a-b4159e6ebf4f</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=147677</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="135887"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="12" Kratica="FVV" ZavodEvsID="0000086" Logo="FVV_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FVV_logo.gif">Fakulteta za varnostne vede</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
