<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="78386" NadgradivoID="0" NRID="12265820" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=78386" StOgledov="1654" StPrenosov="370" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-04 01:13:27" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-78386">20.500.12556/DKUM-78386</PID>
  <Naslov>Kazenskopravne dileme prostitucije</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Prostitution and its dilemmas in criminal law</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Prisotnost  prostitucije skozi zgodovino človeštva kaže na to, da gre za konstanten pojav, ki bo v naši družbi skoraj zagotovo prisoten tudi v bodoče. Nesporno gre pri prostituciji za stalen, izredno kompleksen in večplasten družbeni pojav, zato se mora nanj ustrezno odzivati tudi kazensko pravo. Države danes prostitucijo urejajo zelo različno. V osnovi pa lahko izpostavimo tri regulativne modele, ki so se izoblikovali skozi zgodovino in se kot prevladujoči ohranili do danes. To so prohibicionistični, regulacijski ter abolicionistični model. Slednji ima številne izpeljanke med katere spada tudi dekriminalizacija ali t.i. popolna abolicija. V zadnjih desetletjih so se na podlagi teh modelov izoblikovali še številni drugi, recimo t.i. nordijski model. Skozi zgodovino samostojne Slovenije je bila večkrat predmet političnih razprav tudi legalizacija prostitucije, s katero bi se področje prostitucije celovito zakonsko uredilo, hkrati pa je njen namen  izboljšanje  delovnih pogojev ter preprečevanje oziroma zmanjševanje zlorab in izkoriščanja oseb, ki se s prostitucijo ukvarjajo. V skladu z Zakonom o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM) je bila prostitucija opredeljena kot prekršek. Leta 2003 je novela ZJRM-B prostitucijo dekriminalizirala. S sprejetjem Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) je zakonodajalec ponovno, čeprav le delno, inkriminiral le t.i. ulično prostitucijo, ki ogroža javni red in mir. Ves čas pa je bila kazniva zloraba prostitucije, vendar se je stopnja inkriminacije s časom spreminjala. Do pomembne prelomnice je prišlo s sprejetjem novele Kazenskega zakonika leta 2004. Takrat sta se kaznivi dejanji »Zvodništvo« (185.člen KZ) in »Posredovanje pri prostituciji« (186. člen KZ) združila v novo kaznivo dejanje naslovljeno kot »Zloraba prostitucije« (sedanji 175. člen KZ-1). Od takrat je sodelovanje pri tuji prostituciji po naši zakonodaji kaznivo zgolj v primeru, da je izvršeno z namenom izkoriščanja. V jedru varstva tega kaznivega dejanja je kot varovana dobrina spolna samoodločba osebe, ki se prostituira. »Sodelovanje pri tuji prostituciji zaradi izkoriščanja« je zakonski znak kaznivega dejanja po 175. členu KZ-1, ki ga prejšnja zakonodaja, po kateri je bilo prepovedano vsakršno sodelovanje pri prostituciji druge osebe, ni poznala. V tem smislu torej zožuje polje kaznivosti. Vendar pa je pri na novo vnesenem zakonskem znaku težava v njegovi nedoločenosti oz. nedefiniranosti, kar je preložilo breme, da ga pomensko zapolni, na pleča sodne prakse. Glavna naloga sodišč je torej, da razmejijo kaznive oblike sodelovanja pri prostituciji druge osebe od zakonitih. V dosedanjem procesu interpretacije se s ciljem, da bi to storila sodišča bolj ali manj uspešno sklicujejo na različne okoliščine, ki naj bi po njihovem mnenju kazale na izkoriščanje. Kot glavni element se izpostavlja koristoljubnost storilca. Čeprav je ekonomsko izkoriščanje v praksi najbolj pogosto pa lahko storilec osebo, ki se prostituira izkorišča tudi v osebnostno – dostojanstvenem smislu.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The presence of prostitution throughout the history of mankind shows it is a constant phenomenon that will almost certainly be present in our society in the future. Undoubtedly, prostitution is a permanent, extremely complex and multifaceted social phenomenon, for which criminal law must also respond accordingly. Nowadays, countries regulate prostitution very differently. However, we can highlight three regulatory models that have evolved throughout history and have survived as dominant to this day. These are the prohibitionism, regulation and abolitionism. The latter has many derivatives, including decriminalization or so called complete abolition. In recent decades, many others have formed on the basis of these models, such as the so called Nordic model. Throughout the history of independent Slovenia many political debates focused on the legalization of prostitution, with which the field of prostitution would be comprehensively regulated. The legalization would also improve working conditions and prevent or reduce abuse and exploitation of people working in the prostitution industry. According to the Misdemeanors against public order and peace act (ZJRM), prostitution was defined as a misdemeanor. In 2003, the amendment ZJRM-B decriminalized prostitution. With the adoption of the Law on the protection of public order and peace (ZJRM-1), the legislator again partially incriminated the so-called street prostitution, which threatens public order and peace. All the while, the abuse of prostitution was illegal, but the level of incrimination changed over time. An important turning point came with the adoption of an amendment to the Criminal Code in 2004. At that time, the criminal offenses &quot;Procuring&quot; (Article 185 KZ) and &quot;Mediation in prostitution&quot; (Article 186 KZ) merged into a new criminal offense entitled as &quot;Abuse of prostitution&quot; (current Article 175 KZ-1). Since then, participation in foreign prostitution has been punishable under our law only if it is carried out for the purpose of &quot;exploitation&quot;. At the core of the protection of this crime the protected good is the sexual self-determination of the prostitute. &quot;Participation in foreign prostitution for the purpose of exploitation&quot; is a legal sign of a criminal offense under Article 175 of KZ-1, which was not recognized by the previous legislation, according to which any participation in prostitution of another person was prohibited. In this sense it narrows the field of criminality. However, with the newly introduced legal sign, the problem is its indeterminacy or uncertainty, which shifted the burden of semantically filling it on the shoulders of case law. The main task of the courts is therefore to distinguish criminal forms of participation in prostitution of another person from lawful ones. In the process of interpretation to date, in order to do so, the courts have more or less successfully invoked various circumstances which, in their view, suggest exploitation. The selfishness of the perpetrator is highlighted as the main element. Although economic exploitation is the most common in practice, the perpetrator can also exploit a prostitute in a personal - dignified sense.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>prostitucija</Beseda>
    <Beseda>legalizacija</Beseda>
    <Beseda>zloraba prostitucije</Beseda>
    <Beseda>spolna samoodločba</Beseda>
    <Beseda>izkoriščanje</Beseda>
    <Beseda>koristoljubnost</Beseda>
    <Beseda>nadzor nad žrtvijo</Beseda>
    <Beseda>ranljivost žrtve</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>prostitution</Beseda>
    <Beseda>legalization</Beseda>
    <Beseda>abuse of prostitution</Beseda>
    <Beseda>sexual self-determination</Beseda>
    <Beseda>exploitation</Beseda>
    <Beseda>selfishness</Beseda>
    <Beseda>victim control</Beseda>
    <Beseda>victim vulnerability</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>Š. Sinič]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2020-12-16 19:16:25</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2021-01-13 18:05:42</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-09 19:02:57</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>2021-01-14 03:24:06</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2020</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>[Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>[Maribor</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>55 f.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="5" Kratica="CC BY-SA 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl" Logo="by-sa.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-sa.png" DatumZacetkaLicenciranja="2020-12-16" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="79478" Ime="Špela" Priimek="Sinič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="141726819" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="32517" Ime="Miha" Priimek="Šepec" AltIme="M. Šepec" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="98474851" Afiliacija="" ArrsID="50395" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">343.544/.545(043.3)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/46877443">46877443</Identifikator>
    <Identifikator ID="18" Sifra="URN-NUK" Naziv="NUK URN" URL="">URN:SI:UM:DK:V9M2PXX5</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="148114" DatotekaNRID="11386810" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1233001" VelikostDatotekeKratko="1,18 MB" DatumVstavljanja="2020-12-18 03:49:24" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Sinic_Spela_2020.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Sinic_Spela_2020.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>925C7B49F4D6AD0337C74A8DB95CA7F5</MD5>
      <SHA256>d818c9543729e8e0dd16aca94efa869bc0824c240e6362eb5afb25f27cea2b95</SHA256>
      <UUID>0c6105ac-7c12-11eb-bb7a-00155d0001ca</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/ed9a9885-96c7-4763-9a45-9e48e7db66a6</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=148114</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="186281"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="18" Kratica="PF" ZavodEvsID="0000090" Logo="PF_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/PF_logo.gif">Pravna fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
