<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="79587" NadgradivoID="0" NRID="13534199" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=79587" StOgledov="1442" StPrenosov="246" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 18:56:01" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-79587">20.500.12556/DKUM-79587</PID>
  <Naslov>Umetna inteligenca na sodiščih</Naslov>
  <Podnaslov>diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Artificial intelligence in courts</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Živimo v obdobju, ko se tehnologija iz dneva v dan hitro razvija. Posledično je umetna inteligenca eno od glavnih orodij človeštva, ki ljudem izboljšuje kakovost življenja. Pojem umetne inteligence je največkrat mišljen v kontekstu strojnega posnemanja človeškega obnašanja in razmišljanja. Njena vpeljava v pravni sektor, natančneje v sodni sistem, pa je vse bolj kot preproste narave. Kljub temu da uporaba umetne inteligence s seboj prinese vprašanja glede etičnih načel in človekovih pravic, si kar nekaj držav zelo prizadeva za njeno vpeljavo v pravosodni sistem. Med njimi so Kitajska in Združene države Amerike, ki v tehnološkem razvoju močno prednjačijo pred ostalimi. Za razliko od njiju so drugod po svetu v Evropi, Rusiji in Avstraliji do uporabe naprednih tehnologij na sodiščih zelo kritični. Lahko bi rekli, da želijo postopoma in natančno izdelati zakonodajo, ki bo ščitila človeka in skrbela, da mu ne bodo kršene njegove temeljne pravice. Z uporabo umetne inteligence se namerava razbremeniti sodni sistem in izboljšati njegovo učinkovitost. Ugotovili smo, da uporaba orodij umetne inteligence skrajša sodne postopke in posledično se zmanjšajo tudi stroški obravnave. Nazadnje smo v diplomski nalogi opredelili prihodnost sodniškega poklica. Ugotovili smo, da v časovnem okviru desetih let še ne bo prišlo do uporabe robotskih oziroma e-sodnikov, saj do danes še nismo uspeli razviti sistemov, ki bi pri svojih odločitvah lahko upoštevali večje število okoliščin, kot jih je pri odločanju sposoben človek. Ne glede na to, da trenutno v razvoju in uporabi prednjačijo Združene države Amerike, menimo, da je Kitajska na zelo dobri poti, da jo v roku nekaj let prehiti. Kitajska bi lahko bila celo prva država, ki bi vzpostavila sistem, v katerem imajo pomembno vlogo robotski sodniki.</Opis>
  <TujJezik_Opis>We live in an era where technology is evolving rapidly day by day. As a result aritificial intelligence is one of the main tools of humanity that improves peoples&#039;s quality of life. The concept od artificial intelligence is most often thought of in the context of machine imitation of human behavior. Its introduction into the legal sector, more precisely into the judicial system is more complex than it looks like. Even though it brings many ethical issues and queastions about human rights, many countries still strive to incorporate it into their legal system. Among them are China and United States of America, which is strongly ahead of others in technological development. A total opposite are countries in Europe, Russia and Australia, which are about the use of artificial intelligence in courts, very critical. They are oriented in drafting legislation that will protect human fundumental rights. Using artificial intelligence is intended to develop a modern system and improve its efficiency. We have come to conclusion that use of artificial intelligence shortenes court proceedings and consequently reduces its costs. In our diploma thesis we have also defined the future of judicial profession. We are sure that there will be no use of robotic or e-judges in a frame time of ten years. Until today we have not been able to develop system that could take into account so many options and cisrcumstances as human being can. We believe that because of its strategy China is on a very good path to overtake the leading place. It could be the first country to use a system that will be assisted by robotic judges.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>diplomske naloge</Beseda>
    <Beseda>umetna inteligenca</Beseda>
    <Beseda>sodišče</Beseda>
    <Beseda>sodnik</Beseda>
    <Beseda>postopek</Beseda>
    <Beseda>sistem</Beseda>
    <Beseda>zakonodaja</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>artificial intelligence</Beseda>
    <Beseda>court</Beseda>
    <Beseda>judge</Beseda>
    <Beseda>procedure</Beseda>
    <Beseda>system</Beseda>
    <Beseda>law</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[K. Erzar]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2021-07-26 11:31:52</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2021-10-19 09:06:58</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-09 21:45:41</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2021</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2021</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>41 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="1" Kratica="CC BY-NC-ND 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl" Logo="by-nc-nd.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc-nd.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2021-07-26" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="81959" Ime="Klavdija" Priimek="Erzar" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="407205123" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="14863" Ime="Igor" Priimek="Areh" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="5288035" Afiliacija="" ArrsID="22499" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">347.951:004.891(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/81307907">81307907</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="152478" DatotekaNRID="11807392" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="868983" VelikostDatotekeKratko="848,62 KB" DatumVstavljanja="2021-08-27 14:41:10" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>UN_Erzar_Klavdija_2021.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>UN_Erzar_Klavdija_2021.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>655D956B88DB252353BB720B3D54D901</MD5>
      <SHA256>dc25400210f90f4c04a9078388dfa3e059a9795e3936582df1a27d3361b6e9ac</SHA256>
      <UUID>fa2b50d6-0733-11ec-ac37-00155d581298</UUID>
      <PID>20.500.12556/dkum/75a30884-33b0-4a80-9ebf-9b92aa54820d</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=152478</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="83114"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="12" Kratica="FVV" ZavodEvsID="0000086" Logo="FVV_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FVV_logo.gif">Fakulteta za varnostne vede</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
