<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="83028" NadgradivoID="0" NRID="16446269" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=83028" StOgledov="924" StPrenosov="242" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 01:21:23" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-83028">20.500.12556/DKUM-83028</PID>
  <Naslov>Application of normalization method to fracture toughness testing of welds with pronounced strength heterogeneity</Naslov>
  <Podnaslov>doctoral disertation</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Uporaba normalizacijske metode za testiranje lomne žilavosti zvarnih spojev z izrazito heterogeno trdnostjo</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>This doctoral dissertation presents the results of an extensive fracture testing programme of 
welds with pronounced strength heterogeneity. Purpose of this programme was to determine 
fracture toughness of heterogeneous welds that contain a midplane crack. Application of 
standardized fracture testing methods in heterogeneous welds might lead to overestimation or 
underestimation of fracture toughness and consequentially to inaccurate assessment of 
structural integrity. Reasons for that are variations in mechanical properties of different 
material regions in the weld which have a significant impact on development of deformation at 
the crack tip, and consequently on the crack driving force. Experimental procedures in scope 
of this research include fabrication of weld sample plates, that were welded with MAG process. 
The welds were fabricated using two different electrodes, one with higher and one with lower 
mechanical properties, with respect to base material S690QL in order to replicate extreme 
variations of mechanical properties in the weldment. Fabricated welds were then characterized 
in detail using metallography, three-point bend impact testing, indentation hardness 
measurements and tensile testing of flat miniature and round bar standard tensile specimens. 
Resistance of welds to stable tearing was investigated by fracture testing of square surface 
cracked SE(B) specimens containing a weld midplane notch. J-integral has been estimated from 
plastic work, using the normalization data reduction method that is included in standard ASTM 
E1820. The advantage of the normalization data reduction method is that no special equipment 
or complex testing method is needed to measure ductile crack growth during fracture testing. 
The ductile crack growth is determined directly from the load-displacement record, by applying 
appropriate calibration function and physical lengths of initial and final cracks that were 
measured post-mortem with the nine-point method. Several correction factors had to be 
calibrated in order to successfully implement the normalization data reduction method to
fracture testing of welds with pronounced strength heterogeneity. For that reason, parametric 
finite element analyses were conducted for several weld configurations. Finite element models 
incorporated plane strain conditions in order to provide calibrated factors that comply with 
plane strain equations included in ASTM E1820. Additionally, crack tip constraint has been 
extensively analysed and correlated with the plastic deformation fields. This clarified altered 
deformation behaviour of modelled welds in comparison with the base material and 
corresponding effect on fracture toughness. Finally, calibrated factors were applied to 
computation of J-integral from data that were measured during fracture testing. J-R resistance 
curves were constructed for the tested heterogeneous welds and compared to the ones of the 
base material. This directly showed the effect of variations of mechanical properties on the 
weld fracture behaviour.</Opis>
  <TujJezik_Opis>V doktorski disertaciji so predstavljeni rezultati obsežnega programa lomno mehanskih 
preizkusov zvarov z izrazito heterogenimi mehanskimi lastnostmi. Namen tega 
eksperimentalnega programa je bil določitev lomne žilavosti za heterogene zvare. Uporaba 
standardnih metod za določitev lomne žilavosti v takšnem primeru daje precenjeno ali 
podcenjeno lomno žilavost zvarov, kar vodi do napak pri oceni celovitosti konstrukcij. To je 
poseben izziv, ki do danes ni povsem razrešen. Razlog je ta, da regije zvara z različnimi 
mehanskimi lastnostmi vplivajo na razvoj polja deformacij na konici razpoke in posledično na 
gonilno silo za razvoj razpoke. Z namenom, da se ta izziv reši, so bili zvari najprej detajlno 
preučeni, kot je opisano v 2. poglavju te disertacije. 

Pri eksperimentalnem delu, ki je bilo opravljeno v sklopu te raziskave, so bili najprej 
pripravljeni vzorčni zvari. Ti so bili izdelani z varjenjem plošč iz nizko legiranega visoko 
trdnostnega jekla S690 QL, ki se v industriji pogosto koristi za gradnjo zahtevnih konstrukcij. 
Za varjenje je bil uporabljen MAG postopek. Posebna značilnost izdelanih zvarov je ta, da sta 
pri izdelavi bili uporabljeni dve varilni žici, ki sta se razlikovali po mehanskih lastnostih. Prva 
varilna žica je imela višjo mejo plastičnosti, druga pa nižjo v primerjavi z osnovnim 
materialom. Meje plastičnosti uporabljenih varilnih žic so se v tem primeru razlikovale več kot 
30 % glede na mejo plastičnosti osnovnega materiala. Na ta način so bile v vzorčnih zvarih 
umetno poustvarjene povečane neenakosti v trdnosti posamičnih regij zvara. Natančneje, pol 
žleba, ki je bil izdelan na ploščah pred varjenjem, je bilo polnjenega z varilno žico, ki ima višjo 
trdnost. Druga polovica žleba je bila polnjena z varilno žico, ki ima nižjo trdnost. Takšno stanje 
se v praksi pogosto ustvari pri popravljanju obstoječih zvarov, kjer se za popravilo uporabi 
drugačna elektroda ali varilna žica kot za izdelavo zvara. Za primerjavo so bili izdelani še
zvari, ki so bil polnjeni samo z eno varilno žico. Izdelani zvari so bili detajlno preučeni. Najprej 
so bile opravljene metalografske preiskave, ki so pokazale na povečano vsebnost bainita in 
martenzita v mikrostrukturi. Omenjena mikrokonstituenta sta posledica kompleksne termalne 
zgodovine zaradi varjenja z več varki in pomembno vplivata na trdnost zvarnega materiala. V 
naslednjem koraku so bile opravljene meritve trdote po Vickersu na vzorcu zvara. Opravljene 
meritve so pokazale velika nihanja trdote med regijami v osnovnem stanju in pogretimi regijami 
posamičnih varkov. Povečana trdota je bila opažena tudi v toplotno vplivanem področju (TVP). 
To nakazuje, da je med varjenjem prišlo do utrjevanja TVP. Dodatno so bile določene lokalne 
mehanske lastnosti v posameznih regijah zvara z nateznim testiranjem miniaturnih 
preizkušancev. Preizkusi so pokazali, da mehanske lastnosti, v smislu meje plastičnosti in 
natezne trdnosti, nihajo v zvaru skladno z izmerjeno trdoto. Hkrati so rezultati preizkusov 
pokazali, da material zvara z višjo trdnostjo kaže dodatno utrjevanje v pogretem področju. 
Nasprotno je bilo opaženo pri testiranju materiala zvara z nižjo trdnostjo. V tem primeru pride 
do mehčanja materiala v pogretem področju. Največji meji plastičnosti in natezne trdnosti sta 
bili izmerjeni v finozrnatem delu TVP. Dodatno so bili izvedeni še natezni preizkusi standardnih 
nateznih preizkušancev valjaste oblike. Ti preizkusi so podali povprečne mehanske lastnosti 
materiala v zvaru in osnovnega materiala. Rezultati teh preizkusov so pokazali relativno dobro 
ujemanje z rezultati miniaturnih nateznih preizkusov. To pomeni, da je za poenostavljene 
analize heterogenih zvarov možno koristiti povprečne mehanske lastnosti za izdelavo 
materialnih modelov, ki se kasneje uporabljajo v simulacijah po metodi končnih elementov ali 
v analitičnih modelih za oceno celovitosti konstrukcij v skladu s standardom BS 7910. V 
naslednjem koraku so bili izvedeni preizkusi u</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>weld</Beseda>
    <Beseda>strength mismatch</Beseda>
    <Beseda>fracture</Beseda>
    <Beseda>normalization data reduction technique</Beseda>
    <Beseda>plastic 
correction factors</Beseda>
    <Beseda>test fixture</Beseda>
    <Beseda>SE(B) specimen</Beseda>
    <Beseda>J-R resistance curve</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>zvar</Beseda>
    <Beseda>trdnostno neujemanje</Beseda>
    <Beseda>lom</Beseda>
    <Beseda>normalizacijska metoda</Beseda>
    <Beseda>plastični 
korekcijski faktorji</Beseda>
    <Beseda>vpenjalna priprava</Beseda>
    <Beseda>SE(B) preizkušanec</Beseda>
    <Beseda>J-R odpornostna krivulja</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[P. Štefane]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb31" DRIVER="info:eu-repo/semantics/doctoralThesis">Doktorsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2022-09-13 20:58:51</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2023-01-10 09:16:57</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2023-01-19 03:07:09</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2022</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Maribor</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>XIV, 228 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="4" Kratica="CC BY-ND 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/deed.sl" Logo="by-nd.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nd.png" DatumZacetkaLicenciranja="2022-09-13" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="63995" Ime="Primož" Priimek="Štefane" AltIme="P. Štefane" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="167972963" Afiliacija="" ArrsID="37696" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="616" Ime="Nenad" Priimek="Gubeljak" AltIme="N. Gubeljak" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="3307363" Afiliacija="" ArrsID="10470" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="63993" Ime="Stijn" Priimek="Hertelé" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="248780643" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">620.178.2:621.791.053(043.3)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/138416131">138416131</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="165118" DatotekaNRID="12703435" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="21570347" VelikostDatotekeKratko="20,57 MB" DatumVstavljanja="2023-01-09 22:51:43" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>DOK_Stefane_Primoz_2023.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>DOK_Stefane_Primoz_2023.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>3AADFE194D81FA23F5D06CAF2920E9C1</MD5>
      <SHA256>55a74117ca0d7778d12139aa82a1e9f8fc175d66bc67f418325fd6bea77e946e</SHA256>
      <UUID>cd66d9d8-9067-11ed-8c68-00155d000105</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=165118</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1033" Oznaka="" Dolzina="449520"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="7" Kratica="FS" ZavodEvsID="0000085" Logo="FS_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FS_logo.gif">Fakulteta za strojništvo</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.08" Koda="2.08" Naziv="Doktorska disertacija" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
