<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="83791" NadgradivoID="0" NRID="17960582" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=83791" StOgledov="757" StPrenosov="110" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 21:41:06" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-83791">20.500.12556/DKUM-83791</PID>
  <Naslov>Frakcionacija lignocelulozne biomase ter njena pretvorba v vredne produkte</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Fractionation of lignocellulosic biomass and its conversion into valuable products  dfractionation of lignocellulosic biomass and its conversion into valuable products</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V magistrskem delu smo se osredotočili na biomaso rastlinskega izvora, imenovano lignocelulozna biomasa. Predstavljene so teoretske osnove, uporaba, valorizacija ter ovire in zastoji pri komercializaciji lignoceluloze. V eksperimentalnem delu je najprej podrobno opisan in prikazan postopek določevanja sestave izbrane biomase, tj. bukove žagovine. V nadaljevanju je predstavljena frakcionacija biomase, depolimerizacija lignina in hemiceluloze ter hidroliza celuloze. Ugotovili smo, da je bukova žagovina sestavljena iz pepela (0,87%), vode (6,14%), glukoze (37,11%), ksiloze (19,25), kislinsko topnega lignina (1,40%) in kislinsko ne-topnega lignina (24,03%). Rezultati depolimerizacije lignina kažejo, da je iz lignina možno pridobivanje vrednih produktov, kot so gvajakol, kreozol, 2-metoksi-4-propilfenol, 4-hidroksi-3,5-metoksiacetofenon, 4-alil-2,6-dimetoksifenol in še vrsta drugih produktov. Z depolimerizacijo hemiceluloze smo uspešno pridobili produkt z dodano vrednostjo furfural. Po hidrolizi celuloze smo ugotovili, da naš izbran postopek izolacije celuloze ni najbolj primeren, saj smo s pomočjo HPLC analize v hidrolizatu zaznali ksilozo in lignin.
V drugem delu magistrske naloge je predstavljena tudi hipotetična biorafinerija, ki simulira proizvodnjo biometanola z uplinjanjem dveh različnih bioloških virov in sicer borovega lesa in biooglja. Celoten procesni model je simuliran v programski opremi Aspen Plus. S pomočjo simulacije smo ugotovili, da lahko iz 1000 kg borovega lesa pridobimo približno 629 kg biometanola s 98,7 % čistostjo. V primeru, ko proizvajamo biometanol iz biooglja, lahko iz 1000 kg biomase sintetiziramo 763,62 kg biometanola s 99,2 % čistostjo.</Opis>
  <TujJezik_Opis>In the master&#039;s thesis, we focused on biomass of plant origin, called lignocellulosic biomass.
The theoretical foundations, use, valorization, obstacles and setbacks in the commercialization of lignocellulose are presented.
The process of determining the composition of the selected biomass (i.e. beech sawdust) is described and shown in detail. We found that beech sawdust consists of ash (0.87%), water (6.14%), glucose (37.11%), xylose (19.25%), acid-soluble lignin (1.40%) and acid-insoluble lignin (24.03%). In the following, biomass fractionation, depolymerization of lignin and hemicellulose, and cellulose hydrolysis are presented. The results of lignin depolymerization show that valuable products such as guaiacol, creosol, 2-methoxy-4-propylphenol, 4-hydroxy-3,5-methoxyacetophenone and 4-allyl-2,6-dimethoxyphenol can be obtained from lignin. By depolymerizing hemicellulose, we successfully obtained furfural, a product with added value. After cellulose hydrolysis, we found that our chosen cellulose isolation procedure was not the most suitable, as xylose and lignin were detected in the hydrolyzate by HPLC analysis.
The master&#039;s thesis also presents a hypothetical biorefinery that simulates the production of biomethanol by gasification of two different biological sources, namely pine wood and biochar. The entire process model is simulated in Aspen plus software. We found that with our simulation, from 1000 kg of pine wood, we can obtain 628.80 kg, 98.7 % biomethanol. In the case where our selected biomass is biochar, by increasing the steam flow, from 1000 kg of biomass, we can synthesize 763.62 kg of 99.2 % biomethanol.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>biomasa</Beseda>
    <Beseda>lignocelulozna biomasa</Beseda>
    <Beseda>frakcionacija biomase</Beseda>
    <Beseda>biorafinerija</Beseda>
    <Beseda>lignin</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>biomass</Beseda>
    <Beseda>lignocellulosic biomass</Beseda>
    <Beseda>biomass fractionation</Beseda>
    <Beseda>biorefinery</Beseda>
    <Beseda>lignin</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[U. Brence]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2023-02-09 22:35:28</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2023-03-07 12:15:10</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2023-04-04 03:05:01</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2023</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Maribor</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 60 f.))</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="6" Kratica="CC BY 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl" Logo="by.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by.png" DatumZacetkaLicenciranja="2023-02-09" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="78431" Ime="Urška" Priimek="Brence" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="265218915" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="49862" Ime="Lidija" Priimek="Čuček" AltIme="Lidija Cucek" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="153017699" Afiliacija="" ArrsID="30944" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="78562" Ime="Annamaria" Priimek="Vujanović" AltIme="Annamaria Kiraly" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="170332515" Afiliacija="" ArrsID="33679" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="82572" Ime="Miha" Priimek="Grilc" AltIme="M. Grilc" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="207001955" Afiliacija="" ArrsID="34522" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="86752" Ime="Edita" Priimek="Jasiukaityte" AltIme="E. Jasiukaityté Grojzdek; E. Jasiukaityté Grojzdek; Edita Jasiukaityté-Grrojzdek; Edita Jasiukaityté- Grojzdek; Edita Jasiukaityte Grojzdek; Edita Jasiukaityte Grojzdek; Edita Grojzdek; E. Jasiukaityte-Grojzdek; E. Jasiukaityte- Grojzdek" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="92854115" Afiliacija="" ArrsID="27687" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">547.458.84:[604.4:662.6](043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/147495171">147495171</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="165961" DatotekaNRID="12830333" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="2882672" VelikostDatotekeKratko="2,75 MB" DatumVstavljanja="2023-03-07 09:39:05" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Brence_Urska_2023.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Brence_Urska_2023.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>6A69AB98511284C72EFD986D950A4BE7</MD5>
      <SHA256>96bc3297dee5c4b556147e9401d31cd6ebdc6bcb0772301fe1d82e07d340e4eb</SHA256>
      <UUID>848d74a2-bcc3-11ed-ad1a-00155d000105</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=165961</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="144432"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="6" Kratica="FKKT" ZavodEvsID="0000083" Logo="FKKT_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FKKT_logo.gif">Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
